Mnenja o ceni vstopa v Nato so zato precej različna. Prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič meni, da so stroški vstopa grozljivi, zato je prepričan, da slovenska vlada finančne stroške skriva. Jelinčič trdi, da so prav zaradi tega razloga razporejeni po raznih ministrstvih, presegli pa naj bi že kar nekaj odstotkov državnega proračuna. Jelinčič meni, da naj bi del teh stroškov pokrili tudi s prodajo slovenskega 'nacionalnega interesa" - torej prodaje bank in pivovarn - tujcem.
Profesor na Fakulteti za družbene vede Anton Bebler na Jelinčičeve očitke zavrača kot zelo kratkoročno gledanje. Trdi namreč, da ne vemo, kaj se bo zgodilo čez pet ali deset let. Članstvo v Natu pa je, po njegovem mnenju, neke vrste kasko zavarovanje.
Članarina in pripravljalni stroški
Očitke o prikrivanju stroškov za vstop v Nato na obrambnem ministrstvu zanikajo. Po njihovem mnenju bo morala Slovenija za vstop v Nato plačati predvsem članarino, iz katere se financirajo skupne dejavnosti zveze Nato. Po predvidevanjih naj bi za Slovenijo članarina znašala 1,5 do 3 milijone ameriških dolarjev, kar je največ odstotek obrambnega proračuna Slovenije, ki naj bi letos znašal dobrih 300 milijonov dolarjev.
Nekoliko višji od članarine naj bi bili pripravljalni stroški za Nato, kot je naprimer izobraževanje kadrov, mednarodno sodelovanje slovenske vojske in zagotavljanje njene povezljivosti z vojskami Nata. Ti stroški naj bi znašali dobrih 15 milijonov dolarjev oziroma nekaj več kot pet odstotkov obrambnega proračuna. Ves ostali denar naj bi tako porabili za modernizacijo vojske in njeno delovanje, kar pa po mnenju vlade ne moremo šteti v stroške vstopa v Nato. Vstop v Nato naj bi tako pravzaprav bil poceni.
S članstvom se obrambni izdatki skorajda ne bodo povečali. V petih letih naj ne bi dosegli niti 1,6 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar je manj kot je povprečje drugih držav v Natu. Hkrati pa naj bi Slovenija s članstvom v Natu in večjo varnostjo imela tudi dodatne ekonomske koristi. Janko Deželak z obrambnega ministrstva tako trdi, da pričakuje povečanje tujih investicij ter izoblikovanje jasne strategije. Obenem pričakuje tudi povečanje števila delovnih mest, večjo blaginjo in večji življenjski standard.
Kakšne so alternative?
Obstajajo pa tudi alternative Natu. Jelinčič tako predlaga vključevanje v skupno evropsko varnostno strukturo, kar naj bi bilo bolj poceni in za Slovenijo bolj smotrno. Trdi, da je problem ogroženosti Slovenije mogoče rešiti znotraj Evrope ter da niso potrebne Natove sile, ki bi branile Slovenijo. Vendar evropska varnostna struktura zaenkrat še ni zaživela in, po mnenju mnogih, Nata tudi nikoli ne bo nadomestila. Druga možnost je nevtralnost, ki pa je v primeru Finske, Švice in Švedske precej dražja od članstva v Natu. Tretja in zadnja možnost pa je nadaljevanje sedanjega stanja – brez zunanjega jamstva in hkrati brez prave obrambe.
