Dolino Triglavskih jezer, slap Savico, del obale Bohinjskega jezera in Mali Triglav bi rada imela cerkev. Znano je, da cerkev zahteva znotraj Triglavskega narodnega parka vrnitev 16.000 hektarjev zemljišč, od katerih jih je polovico, sicer še ne dokončno, že dobila vrnjenih. Skorajda nihče pa ne ve, kaj vse se za omenjeno zahtevo poleg najlepših slovenskih gozdov na Pokljuki dejansko skriva.
Cerkvene oblasti o svojih načrtih molčijo, glasni pa so domačini, ki se sprašujejo, kaj cerkev omenjena zemljišča sploh potrebuje. Prepričani so, da je Triglavski narodni park last vseh, zato zahtevkom cerkve nasprotujejo. Janez Gril z ljubljanske nadškofije odgovarja, da gre za očitke, ki jih ne sprožajo dobronamerni razlogi. Kaj bi novo lastništvo pomenilo za planince, turiste in domačine pa se bo izkazalo šele v primeru, če bo lastnica Malega Triglava in ostalih lepot Triglavskega narodnega parka dejansko postala cerkev.
