Slovenija

Kakšni so stroški Nato kampanje?

Ljubljana, 18. 01. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Več nevladnih gibanj je na slovensko vlado ponovno naslovilo javno pismo, s katerim zahtevajo jasne, natančne in korektne odgovore na vprašanja o stroških kampanje za vstop Slovenije v zvezo Nato. Dosedanji podatki, tako podpisniki, so zavajajoči, enostranski in mnogokrat lažni.

Donald Rumsfeld in Anton Grizold - ob nekajurnem obisku ameriškega obrambnega sekretarja v Sloveniji so potekale mirne demonstracije
Donald Rumsfeld in Anton Grizold - ob nekajurnem obisku ameriškega obrambnega sekretarja v Sloveniji so potekale mirne demonstracije FOTO: POP TV

Podpisniki pisma tokrat želijo priznanje vlade, da je "uravnoteženo demokratično debato" vodila z zavajanjem javnosti in enostranskimi, nekoristnimi, mnogokrat odkrito lažnimi informacijami in protislovji ter da diskusija nikakor ni bila uravnotežena, pač pa zgolj provojna in pronatovska. Podpisniki pisma predlagajo, da vlada vsoto, ki jo namerava porabiti za kampanjo za vstop v Nato, v celoti nameni za študijske štipendije v najrevnejših slovanskih občinah.

Podpisniki so že 9. januarja na vlado naslovili javno pismo, v katerem so jo spraševali, koliko milijonov tolarjev je bilo do danes porabljenih za propagandne namene, kolikšen delež tega denarja je bil namenjen za zagovornike vstopa in kolikšen za kritike, zanima pa jih tudi, kolikšen je predvideni znesek za te namene v letu 2003 ter kolikšen delež so plačali davkoplačevalci Slovenije in koliko Nato.

Predstavnik nevladnih gibanj Borut Brumen je za radijske novice 24 ur povedal: "Mi smo postavili par vprašanj in nismo dobili nobenega odgovora. Direktor urada za informiranje gospod Krajc je delno odgovoril le na eno vprašanje in sicer koliko denarja je bilo porabljeno lansko leto. Po nekaterih informacijah naj bi razna civilno družbena gibanja dobila velike vsote denarja. Šlo je za očitno dezinformiranje in zavajanje, zato bi radi izvedeli koliko so dobili zagovorniki in koliko kritiki.

Pohod za mir na AntiNato dnevih v Ljubljani novembra lani
Pohod za mir na AntiNato dnevih v Ljubljani novembra lani FOTO:

Urad za informiranje podaja zavajajoče podatke

Direktor urada za informiranje Gregor Krajc je, kot so zapisali v novem pismu vladi RS, prek medijev predstavil samo sledečo bilanco, ki je ponovno zavajanje: v letu 2002 je bilo predvidenih deset milijonov tolarjev za kampanjo za vstop Slovenije v Nato, porabljenih pa 73 milijonov, kljub temu pa Krajc za leto 2003 ponovno napoveduje le deset milijonov tolarjev stroškov.

Gibanje študentov proti militarizaciji obsoja pošiljko orožja Afganistanu

Ena od skupin podpisnic javnega pisma Gibanje študentov proti militarizaciji se v današnjem sporočilu za javnost kritično odziva na odločitev slovenske vlade, ki je pred dvema dnevoma kot svoj prispevek v okviru protiteroristične koalicije v Afganistan poslala drugo, še zajetnejšo pošiljko orožja in vojaške opreme za afganistansko vojsko.

Gibanje študentov proti militarizaciji ostro nasprotuje pošiljanje orožja v obubožani Afganistan, kjer bi bila hrana, pijača in oblačila bolj dobrodošla pomoč
Gibanje študentov proti militarizaciji ostro nasprotuje pošiljanje orožja v obubožani Afganistan, kjer bi bila hrana, pijača in oblačila bolj dobrodošla pomoč FOTO: Reuters

"Odločno nasprotujemo nespametnim odločitvam vlade RS, s katerimi se želi prikupiti glavnim članicam zveze Nato, prav tako obsojamo vladno demagogijo, katere poglavitni namen je zavajanje domače javnosti," je gibanje zapisalo v sporočilu za javnost.

Kot še opozarjajo pri omenjenem gibanju, se je slovenska vlada odločila, da Afganistanu za "humanitarno pomoč" pošlje orožje, medtem ko so v tej državi po podatkih ZN zaradi lakote, pomanjkanja pitne vode in nalezljivih bolezni ogrožena življenja milijonov nedolžnih civilistov. "S tovrstnimi dejanji vlada RS ponižno pozdravlja imperialistično ideologijo zahodnih 'demokracij', ki v Afganistanu sledijo svojim gospodarskim interesom in se pri tem ne menijo za resnične probleme tam živečih ljudi," so zapisali v omenjenem gibanju in dodali, da je humanitarno katastrofo mogoče rešiti predvsem z mednarodno solidarnostjo ter spodbujanjem razvoja demokratičnih institucij civilne družbe in ne z oboroževanjem novih vojsk.

Podpisniki javnega pisma so Dost je!, Curriculum Vitae, Gibanje študentov proti militarizaciji, Zveza mirovnih društev, skupin in posameznikov, Gmajna, Politični laboratorij, Avtonomna cona Molotov, Aguascalientes, NEPROSPLET, Amora, Teater Gromka, Fotovizija FF, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo ter KUD Anarhiv.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3