Še vedno se na jedilnikih pojavlja tudi hrana s tako imenovanega črnega seznama: pice, bureki, hot dogi. V šolah pravijo, da zgolj občasno in da tako ustrežejo tudi okusom učencev.
Res je, da so zdajšnji jedilniki v primerjavi z jedilniki pred dvajsetimi ali tridesetimi drugačni: na njih je več sadja zelenjave. Nekatere šole so povsem črtale sladke sokove, pri kuhanju porabljajo veliko manj soli in sladkorja. Ampak ali je to dovolj, da so obroki res zdravi?

Kljub temu na šolah ugotavljajo, da zdravi del kosila in malic še vedno ostaja, učenci zelenjave in sadja večinoma ne marajo. Je zato kriva tudi vzgoja, starši? Dejstvo je namreč tudi, da so na eni strani izbirčni otroci, na drugi strani pa takšni, ki si šolske obroke težko privoščijo, pravijo na šolah. Klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa pravi: ¨Veliko staršev reče, naš pa ne dobi dovolj. Dobi dovolj, samo če je izbirčen je problem na njegovi strani, da ne poje. Ponujeno pa mu je bilo dovolj."

Primerjali smo jedilnike z vaški in mestnih šol. Kakšne so razlike? Kje kuhajo bolje? Kako šole izbirajo dobavitelje hrane? Je res, da najpogosteje najceneješe? Nekatere šole se odločajo tudi za zasebne kuhinje. Na SVIZU pravijo, da to pomeni padec kvalitete hrane. Pa res?
Tudi inšepktorji Uprave za varno hrano preverjajli šolska obrate. Kaj ugotavljajo? Je higiena dovolj dobra?
Odgovori to soboto v rubriki 24ur Inšpektor.

KOMENTARJI (173)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.