Kakšno zgodbo bi zapisali v knjigo, če bi videli le njeno platnico?

Če želiš ustvarjalnost pri učencih, moraš biti ustvarjalen tudi sam, pravi naj učitelj leta 2022 Uroš Ocepek, ki se je znašel tudi na seznamu 50 najboljših učiteljev s celega sveta. "Zdi se mi pomembno, da kljub temu, da imamo grdo rečeno zastarele učne načrte, da vkomponiram novosti, današnjo tehnologijo. Prvič zato, da jo znajo uporabljati, drugič zato, da so kritični uporabniki te tehnologije," je povedal Ocepek, ki na Srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah poučuje računalniške predmete. Pri svojih pa urah predvsem ne teži k temu, da bi dijaki morali poznati ves učbenik, temveč da snov razumejo in jo znajo uporabiti.

"Dijakom dam možnost, da lahko delajo inovativne projekte, zato imamo tudi na šoli laboratorij, kjer lahko dijaki, namesto da so pri mojih urah, v resnici delajo na teh projektih, ki so 'odštekani' in na koncu nagrajeni. To je za njih neka vrsta nagrada za njihovo delo, hkrati pa zaupanje, ker na tak način oni presegajo učne cilje, namesto da so v razredu pri mojih urah. In zdi se mi pomembno, da bi učitelji morali dati več tovrstnih projektov, ker s tem damo možnost biti kreativen," je razložil.

"Takšen pouk in dejavnosti so lahko bolj ali manj prepletene z določenimi učnimi cilji, ki spodbujajo mišljenje, procesno razmišljanje na višjih ravneh, ustvarjalno razmišljanje kot vrhunec človeškega razmišljanja," pa je povedala Mojca Juriševič iz Pedagoške fakultete v Ljubljani.

O pomembnosti drugačnega pristopa opozarja pedagoška stroka. Da se ta obrestuje, dokazujejo tudi v Trbovljah, kjer vse od leta 2014 z dijaškimi inovacijami pobirajo nagrade. "V letošnjem šolskem letu smo prijavili inovacijo na zasavsko gospodarsko zbornico in sicer smo naredili novo družabno igro s kartami s pomočjo umetne inteligence. In smo dobili zlato priznanje in se lahko pohvalimo, da imamo na šoli dva najmlajša inovatorja v Sloveniji," je povedal Ocepek.

V sosednji občini, v hrastniški osnovni šoli, pa se matematika kdaj poučuje tudi izven učilnice. "Ideja je bila takšna, da pripravim preverjanje in da to nekako skupaj naredimo, da jim dopovem, da ob tem preverjanju, ki ga bodo naredili, da ga bodo zelo rabili za naprej. Igral sem na to karto, da je nekaj za njih dobro, da to ni za oceno, ampak da bodo znali. In eden od učencev je predlagal, če bi šli ven. In sem rekel, v tej naši učilnici je vroče, in so predlagali sosednje klopce," pa je povedal Nermin Bajramović iz Osnovne šole narodnega heroja Rajka v Hrastniku.

Bolj kot cilj, torej ocene in končen uspeh, je pomembno razumevanje snovi, meni matematični učitelj Bajramović, ki je pred dvema letoma prejel nagrado za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva. "Prav na tisti poti, kjer se dejansko največ idej utrne, kjer se neke stvari, kreacije skušajo narediti, se velikokrat zatrejo," pove Bajramović.

Jaz velikokrat toliko dajem poudarek konceptom, da izgubim tudi kakšen prevelik del ure, lahko bi formulo naredil, bi vadili in bi vsi znali, ampak ne bi pa vedeli, kaj delajo, je zaključil.

"Na žalost je v osnovnih šolah še vedno tako, da je poudarek na splošnem znanju, hitremu preverjanju, ne pa poglobljenemu. Zdi se mi, da opažam, da ni več globine znanja, niti širine," pa je dodal Ocepek. "Že stari Grki so rekli, da so učitelji ali da smo učitelji 'prižigalci' ognja," pa je povedala Juriševičeva in izpostavila, da se okolje, ki spodbuja in predvsem dopušča ustvarjalno razmišljanje, ustvarja tako v vzgojno-izobraževalnih ustanovah kot tudi doma. "Kjer imamo čas, zato da razmišljamo, čas da se pogovarjamo, da primerjamo, da soočamo različna razmišljanja, da iščemo morda skupaj neke rešitve," je zaključila.

 Ustvarjalno razmišljanje prinese tudi ustvarjalne rešitve, ki pa, še dodaja Jurišičeva, odločajo o kakovosti življenja naših mladostnikov v prihodnosti.