Koliko je pravzaprav trgovin, ki bodo lahko odprte brez omejitev?
Kovač: Najprej je potrebno pojasniti, koliko je trgovin že sedaj v Sloveniji. Imamo 11.000 trgovin in tudi ko ni bilo nobenih omejitev, ni bilo odprtih vseh 11.000. Zato težko odgovorim na vprašanje, kako se bodo trgovci odločali po uveljavitvi tega zakona. Zagotovo se bo stvar sedaj zelo spremenila, saj še vedno ne vemo, kaj so nujni življenjski artikli; in od tega je odvisno, kdo bo imel mandat za odprtje, in kdo ne.
Kaj so za vas nujni življenjski artikli?
Kaluža: Mi smo že v predreferendumskih aktivnostih javnosti povedali, katere so tiste prodajalne, ki prodajajo nujne življenjske artikle. Takšno je bilo tudi referendumsko vprašanje. To so vse prodajalne, ki prodajajo večinoma prehrambene artikle, osvežilne pijače, sadje in toaletne potrebščine. V bistvu vse samopostrežne trgovine, tudi večji marketi in hipermarketi, saj je osnovna njihova dejavnost v tem. Sem spadajo tudi časopisi. Ne vidim problema v tej definiciji, ker je potrebno definirati prodajalne v skladu z referendumskim vprašanjem.
Trgovci so napovedali odpuščanja. Kako ste pripravljeni na to?
Kaluža: V sindikatu moramo biti vedno pripravljeni na vse možne rešitve, scenarije in grožnje. Te napovedi so že dalj časa v javnosti, bojim se samo to, da bodo, če bo zakon uveljavljen tak kot je, odpuščanje izkoristili iz drugih razlogov in da bodo izkoristili zakon. Potrebno bo pogledati, koliko je podjemnih pogodb in drugih zaposlitev ter koliko zadev lahko sprožimo takrat, ko bo do odpuščanj prišlo. Že danes odpuščajo, v Mercatorju na primer zaradi prevzemov, pa še ni noben nov zakon v veljavi.
Gre le za grožnjo, ali menite, da se bo odpuščanje dejansko zgodilo?
Kovač: Gre za čisto enostavni izračun. Manjši bo fond odprtja trgovin, zato bo potrebno tudi manjše število zaposlenih. Vendar bo odpuščanje odločitev vsakega posameznega trgovskega subjekta. Mi smo vseskozi opozarjali zgolj na nesmiselnost tega zakona, ker moramo vedeti, da ne gre zgolj za trgovino, pač pa tudi za turizem in dejstvo, da mora biti trgovina na razpolago potrošnikom.
Kaluža: Treba je vedeti, da bo kupcev več med tednom in bo zato potrebno več zaposlenih na blagajnah in več trgovcev. Marsikaj bo potrebno postoriti, saj, če bodo trgovci začeli upoštevati zakon o delovnih razmerjih in 40-urno delo brez prenašanja ur in neizkoriščenega dopusta na prihodnje leto, se lahko ta zadeva prav lepo izpelje.
Če zakon pade, kdo bo odgovoren za 600 izgubljenih milijonov, porabljenih za referendum?
Kaluža: 24. oktobra 2002 je DZ sprejel zakon in ni podprl naših amandmajev, ki so bili manj restriktivni, ureditev pa je bila tudi po meri zaposlenih. Vsa odgovornost je na plečih poslancev, ki takrat niso našli rešitev. Kasneje pa je bila to tudi klofuta dialogu med delojemalci in delodajalci, kar pomeni, da je odgovornost širša.
Menite da je bil zakon sprejet le zato, ker je bil o njem referendum, ali je zakon dejansko dober?
Kovač: Zakon je moral biti sprejet zaradi referendumske obveze, vendar ni dober. Na primer: trgovina, ki ima 160 kvadratnih metrov površine, bo morala polovico trgovine zapreti z nekakšno pregrado in bo s tem osiromašila svojo ponudbo, s čimer bodo potrošniki nezadovoljni.