Po javnih polemikah med vodji opozicijske socialdemokratske stranke in premierom Antonom Ropom se je danes s posebno izjavo oglasil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Za mnenje pa smo povprašali tudi nekatere druge politike.
Dimitrij Rupel je v izjavi o zavezništvih in o domnevnih razlikah v slovenski zunanji politiki zapisal, da nekateri komentatorji in politiki iščejo razlike v razpoke v izjavah predstavnikov vlade glede zunanje politike zaradi notranjepolitičnih razlogov. Kakšnih, smo povprašali zunanjega ministra.
"Moja naloga in s tem naloga in s tem v zvezi naloga vlade je, da skrbimo za čimboljši zunanjepolitični in mednarodni položaj Slovenije. To, da se med sabo razlikujemo, tu pa tam, naredimo kakšen faux pas, seveda ni tako zelo bistveno, kot tisto, da se dejansko strinjamo v glavnih rečeh ... Tisti, ki so bili v manjšini po referendumu zdaj iščejo neke nove oporne točke za različne politične akcije, česar pa jim nihče ne sme zameriti," je povedal Rupel.
Opozicija, predvsem socialdemokrati menijo, da je intimno velik del liberalne demokracije in združene liste proti ZDA, kar se kaže v različnih stališčih posameznih članov. Borutu Pahorju in združeni listi pa del članstva očita, da je stranka premalo leva in zato grozi z ustanovitvijo nove levičarske stranke.
Borut Pahor, predsednik Združene liste socialnih demokratov, na to odgovarja : "Ali ima lahko stranka, v tem primeru Združena lista socialnih demokratov neko stališče zunaj tistega, kar razume kot slovenski nacionalni interes? Kaj je slovenski nacionalni interes? Slovenski nacionalni interes je vstopiti v evroatlantsko skupnost ... Ali naj zaradi tega spremeni svoje načelno stališče do mirnega reševanja sporov?"
Jelko Kacin, poslanec LDS, pa meni, da "gre bolj za neskladje. Na eni strani med prepričljivo odločitvijo proti vojni kot načelnemu pojavu in zavračanje vojne kot načina reševanja meddržavnih odnosov in na drugi strani, na podlagi takega izhodišča, izsiljevanje slovenske države, da mora biti bolj papeška od papeža."
Andrej Bajuk, predsedni NSi pa meni, "da morajo slovenski javnosti jasno predstaviti, kakšno je bilo to sporočilo ali pa prošnja, ki so jo dobili od ZDA, na kaj so privolili, ne pa da vsak dan slišimo neko drugačno zgodbico o teh vprašanjih."
Polemika o slovenski zunanji politiki, ki zelo nazorno odraža notranjepolitične razmere se bo očitno nadaljeval še potem, ko bo vojna v Iraku že zdavnaj končana. Le da bodo kritiki vojne v Iraku takrat vprašali, zakaj nas ni zraven pri povojni obnovi Iraka.
