Kam po pomoč?

No, kje pa je zdaj tista brkata anne?

Paranoidna predpostavka, da so take točke sploh potrebne je pogruntavščina social feminajzerskega (slabo)umja zafrustriranih aktivistk, jurišnic, kvazipedagoginj in socalark, kar ta prispevek dokazuje v celoti. Otroci za take kvazi točke ne vedo, jih ne uporabljajo in jih očitno tudi ne potrebujejo. Poleg tega je predpostavka o potrebnosti "varnih točk" žaljiva za vso populacijo, saj tako paranoično vedenje sugerira, da je naša mladež ogrožena kar na vsakem koraku in edini, ki ji lahko ponudijo zaščito so "posvečeni" kadri na varnih točkah. In če pogledamo, kje se nasilje nad otroci res dogaja, bomo videli, da so to šole, kakšnega pubertetnika prebutajo policaji, socialarke pa itak svoj poklic razumejo kot sejanje razdora v družine in zganjanja social policije s pomočjo šol in policajev. ( pa saj to vsi vemo ) Sicer pa, (razen naštetega), kolikor je meni znano, naša mladež ni kaj posebej ogrožena.

Zanimiva je zbira 'lokalov', podjetij, zlasti malih, s.p.jev, ipd., zdi se kot neka nova pogruntavščina, ne pomnim podobnega projekta. Po kakšnem ključu so jih izbrali, lastnike, zaposlene? Kaj se zgodi z 'varno točko', če se, iz nekih razlogov, lokal zapre, podjetje, ali s.p. propade, za obveščenost (otrok) gre namreč? Nevem, zelo neobičajna poteza, ki sloni na zaupanju 'neznancev', nevem, morda pa sem kaj napak razumel.

Res, ideja ni slaba, slaba je obveščenost in osveščenost otrok, in sveda staršev, o teh točka, morali bi imeti dostopen zemljevid varnih točk, po vsej Sloveniji, na internetu in WAP straneh, saj imajo že vsi telefone, da jim v šoli ali starši pokažejo kako se dostopa do teh strani in išče po njih. Kaj pomagajo varne točke, če otroci ne vedo kje so? Čeprav so v prispevku uporabili dokaj 'običajne' primere, upam da otrokom pomagajo tudi pri resnejših težavah, deliktih, so se verjetno, tako kot vizuelno, tehniki 'poigrali' s posnetkom tudi zvočno, saj recimo fantov glas, naprej mislil sem da gre za dekle, kasneje sem iz razgovora razbral da novinarka govori s fantom, nekako ne ustreza njegovi starosti. Če je glas resničen, ima pa zanimiv glas. Moti me pa odnos zaposlenih na teh točkah, ki se vleče oz. ga je zazanati skozi ves posnetek, češ otrok ni, kako naj oni kaj 'zaslužijo'. Saj njihovih storitev menda ne plačujejo otroci sami oz. njihovi starši, pa kaj je tem ljudem, da so tako dobičkarsko usmejeni, in nič človekoljubno, saj vendar pomagajo otrokom. Otroci bodo prišli, ko bodo potrebovali pomoč, ne na zahtevo ali ukaz, poleg tega pa niso vsi tako samozavestni, da bodo kar, pač šli tja, nekateri se bodo odločili drugače, tudi otroci imajo pravico do izbire, ali pa tile mislijo da temu ni tako. Takšen vtis sem namreč dobil, in zdi se mi, na tej podlagi, da se zna tu še zalomiti, kajti ti zaposleni pričakujejo preveč v kratkem roku. V prispevku nisem zasledil kakšne so 'poslovne' in zakonske povezave (z izjemo omembe policije), zakonske obveze do, z določenimi ustanovami, denimo socialnim skrbstvom, policijo, ipd. Prav je, da kot starši vemo, kaj lahko pričakujemo, če se kaj zalomi, kdo bo prej obveščen, kakšni so postopki, ipd. Dejstvo je, da začetek in cilj, konec, nista enaka. Lp.

Meni se pa ne zdi slaba ideja...Ampak nasilje med otroci se tako ali tako dogaja ponavadi tam, kjer varnih točk ni...V kakšni zakotni ulici npr.