Glede na geološki vidik - karta je bila namreč narejena na podlagi izključno geoloških dejavnikov - je za odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) primerna skoraj polovica slovenskega ozemlja, pri nadaljnjem iskanju končne lokacije pa bodo upoštevani še ostali okoljski in prostorski dejavniki (od poselitve do naravne dediščine). Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) je podatke za karto zbrala iz obstoječih geoloških podatkov v Sloveniji, ki pa so bili različne kakovosti in razpršeni po različnih virih. Agencija jih je poenotila, uskladila in digitalizirala, tako da je omenjena karta zdaj na voljo tudi na internetu. Karta predstavlja osnovo za vključevanje javnosti in lokalnih skupnosti v iskanje lokacije za odlagališče NSRAO. S tem namenom je ARAO danes predstavnike slovenskih občin že seznanila z rezultati vrednotenja prostora.
Kot so pojasnili predstavniki ARAO, ki je zadolžena za zagotovitev trajne rešitve odlagališča NSRAO, je Slovenija ob koncu leta 2001 imela približno 2300 kubičnih metrov NSRAO, trajne rešitve za te odpadke pa še ne. Najbolj uveljavljena in varna rešitev za odpadke te vrste je odlaganje v za to posebej zgrajena odlagališča.
