Kam z odpadnimi zdravili?

Slovenci naj bi letno skupno nabrali kar do pet ton odpadnih zdravil, večina ljudi pa se nevarnosti teh odpadkov ne zaveda, zato jih mirno odvrže med ostale odpadke ali pa celo pristanejo v straniščni školjki.

Kot je znano, je vlada zaradi nevarnosti odpadnih zdravil sprejela uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki odgovornost za organizacijo sheme zbiranja zdravil nalaga veletrgovcem z zdravili in lekarnarjem. Uredba, ki je stopila v veljavo 22. novembra 2008, je začenši z letošnjim letom obvezala veletrgovce k sprejemanju zdravil v trdnem stanju in originalno zaprtih zdravil v tekočem ali prašnatem stanju, s 1. januarjem 2011 pa bodo vsi veletrgovci dolžni zagotoviti sprejemanje vseh odpadnih zdravil.

Od danes naprej lahko tista zdravila, katerim je že potekel rok uporabe in katera sodijo med nevarne odpadke, tako odvržemo v posebne zbiralnike, nameščene v lekarnah ter specializiranih trgovinah z zdravili oziroma jih predamo lekarniškemu osebju.

Zbrana zdravila bodo sežgana

Podjetje Kemofarmacija je po vsej državi postavilo približno 300 zabojnikov, kamor lahko uporabniki prinesejo zdravila, ki pa morajo biti neuporabljena in še vedno zaprta v embalaži, pravijo predstavniki podjetja. Zbrana zdravila, ki jih posamezniki prinesejo v lekarne, bodo po njihovih besedah odpeljana na strokovno uničenje s sežigom.

Odpadna zdravila morajo biti ločena od drugih odpadkov in med seboj, tako da so zaprta v originalno stično ovojnino in da ob prepuščanju ne onesnažujejo okolja in opreme imetnika dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno, veleva uredba.

Zavrženo zdravilo je kot stran vržen denar

Veletrgovci dajo zdravilo na trg, zato so tudi dolžni organizirati in plačati zbiranje odpadnih zdravil in njihovo oddajo v odstranjevanje. Na ministrstvu za okolje upajo, da bo takih zdravil čim manj. Predvsem zato, ker zdravila stanejo in je vsako neporabljeno zavrženo zdravilo tudi stran vržen denar.