Kamala Harris, kandidatka, ki je doslej nihče ni maral

Podpora, ki jo je dobila ob napovedi kandidature po odstopu Bidna, je pravzaprav presenetljiva, velik del verjetno izvira tudi iz velikega, po vseh polomih sedanjega predsednika, preprostega olajšanja. Kamala Harris namreč nikoli ni bila posebej priljubljena. Leta 2019 je kandidirala za demokratsko nominacijo in iz boja izpadla prva, tudi kot podpredsednica kakšne posebne naklonjenosti ni uživala. Vzrokov je več, posebej pa je bila izpostavljena zaradi svojega dela vrhovne javne tožilke v Kaliforniji.  

Desna stran ji je seveda očitala, da je bila premehka s kriminalci na račun poštenih prebivalcev. Ampak če je to pričakovan nabor kritik desnice, so bolj zanimive in neprijetne kritike progresivne strani. Zaradi svoje izjemne strogosti je postala tudi mem, z vsebino, Kamala je policaj.  

Najbolj pogosto navajajo primer, ko je temnopolto mater samohranilko poslala v zapor, ker so njeni otroci prevečkrat manjkali v šoli. Ali pa izvajanje izjemno strogega kalifornijskega zakona, ko lahko zaradi treh manjših prekrškov, kot je posedovanje marihuane, greš v zapor za dolga leta, tudi do smrti. Ob tem, kot poudarjajo kritiki, je tudi sama priznala, da je nekoč kadila marihuano.

Očitajo ji tudi, da se ni opredelila do smrtne kazni. Sama je kot tožilka ni nikoli zahtevala, ni pa bila za njeno odpravo.

Mnogi zato dvomijo, da Kamala v resnici meni, da je večina kriminala v ZDA pogojena z revščino in rasizmom, stvarmi torej, ki jih je treba obravnavati drugače kot pa samo s sankcijami in represijo.

Bo opazila in se ukvarjala z neenakostojo v kazenskem sistemu, dejstvom, da so, od nekdaj, tisti, ki se jih manj preganja,  tudi tisti, ki imajo največ moči?  

Njeno delo na strani zakona ji lahko morda pomaga v spopadih s Trumpom, ki je obtoženi kriminalec, je pa res, da ima kazensko kartoteko vsak tretji Američan, tako da to ni ravno najmočnejši argument proti Trumpu. Razen, če se to izpostavi v kontekstu, da gre za pokvarjenega človeka, ki ga zanimajo samo osebni interesi, ki jih postavlja nad zakone.

Drugo področje, ki ji bo lahko odneslo nekaj glasov, je odnos do Izraela in Palestine. Čeprav se je zavzela za pravico Palestincev do svoje države in za končanje spopadov, resne obsodbe Izraela ni bilo, kaj šele spremembe pri ameriški podpori Izraelu.  

Ob nedavni demokratski konvenciji so bili sicer napovedani množični protesti v podporo Palestincem, ki pa na koncu niso bili tako množični. Gaza pri Američanih očitno še ne zbuja tako močnih čustev in odzivov, kot jih je v 60. vojna v Vietnamu.

Močnejša je pri drugih pomembnih temah, ena je zagotovo pravica do odločanja o lastnem telesu, torej tudi do splava. Harris je doslej edina kandidatka, ki je obiskala kakšno izmed klinik, kjer opravljajo tudi abortuse. Druga stran, torej Trump, še posebej pa njegov kandidat za podpredsednika JD Vance imata povsem drugačna stališča, Vance mu nasprotuje tudi, ko gre za posilstvo ali incest.  

Kandidat Kamale Harris za podpredsednika, Tim Walz, pa je denimo kot guverner Minnesote ne samo dovolil splav, celo tako je uredil zakonodajo, da ženske, ki pridejo od drugod opravit splav, ne morejo preganjati tam, kjer je prepovedan in tudi kazensko preganjan, saj je z zakonom prepovedal pošiljanje medicinske dokumentacije v druge zvezne države.

Na prvi pogled je tudi videti, kot da ima Harrisova napreden odnos do zaščite okolja. Med svojo kariero je tožila tudi naftne družbe, čeprav, kot so izpostavili bolj natančni analitiki njenega dela, so bile v resnici to le manjše družbe. Očitajo ji tudi, da je spremenila odnos do spornega frackinga, ki mu je nekoč nasprotovala.  

Vemo, kakšno je tukaj stališče Donalda Trumpa, s sloganom, drill baby drill, torej le vrtajmo, vrtajmo, zmanjšajmo nadzor in povečajmo črpanje nafte in plina.

Kaže pa, da bo letos glavna tema ekonomija. Draga stanovanja, visoke cene hrane, tako kot tudi v Evropi, so to stvari, ki skrbijo največ ljudi.

Harrisova je govorila o davčnih spodbudah za tri milijone novih stanovanj, nadzor nad ceno živil, zmanjšanje cen zdravil, večje davčne olajšave za otroke, plačana porodniška.

Trump je seveda za občutno zmanjšanje davkov za najbogatejše. Zanimivo je, da sta se oba ujela le pri enem predlogu. Vsakdo, ki je malo več potoval po Združenih državah Amerike, ve, da mora povsod puščati napitnino. Ne samo v restavracijah, tudi v hotelih za sobarice itd. Pogosto je to njihov edini dohodek. Oba sta podprla, da bi odpravili davek na napitnine. Kar bi po nekaterih izračunih pomenilo sicer kar 250 milijard minusa v državni blagajni v desetih letih.

Kamala Harris prihaja iz razreda, ki izginja, to je srednjega, in ta razred tudi najbolj nagovarja. In je daleč od tega, da bi bila, kot jo označujejo na desnici, nekakšna radikalna levičarka. Ne podpira niti nekaj temeljnih stvari, za katere se zavzema tisti del demokratov, ki je sicer uspel stranko v zadnjih letih nekoliko premakniti proti levi, kot je predvsem Bernie Sanders, senator iz Vermonta. Njegov govor so vsi pozorno poslušali, napovedal je, da se veseli sodelovanja s Kamalo Harris, vztraja pa pri stvareh, kot je dvig minimalne plače, zdravstveno zavarovanje za vse kot človekova pravica in izključitev velekapitala iz političnih procesov. Obe stranki namreč dobita ogromno denarja od bogatih posameznikov in korporacij. Ki verjetno vedno nekaj pričakujejo v zameno. Za kako velik problem gre, samo podatek, ki ga je objavila neprofitna organizacija OpenSecrets- ameriški milijarder Timothy Mellon je doslej za volitve 2024 republikancem in Trumpu daroval že več kot 165 milijonov dolarjev!

Harrisova ničesar od tega ne podpira. Je pa res, kot so tudi opazili pozorni analitiki, na letošnji konvenciji se je čutila prisotnost različnih sindikatov, kot že dolga leta ne. In eden izmed prvih skupnih obiskov s podpredsedniškim kandidatom Walzem je bil prav pri enem izmed vplivnih sindikatov. Tim Walz je, kot je videti, nasploh ena izmed bolj pozitivnih zgodb letošnjih volitev. Kot izjemno uspešen guverner Minessote, s posluhom za težave prav ljudi, ki jih vsi nagovarjajo, delavskega razreda. In ni čudno, da je v nagovoru na konvenciji nekdanji predsednik Obama na to spretno opozoril, po mojem sicer tudi nekoliko osebno nesramno, verjetno pa učinkovito, češ, poglejte tega Tima Walza,  ves čas dela za vas in nič se ne ukvarja s tem, kaj bo oblekel, ko iz omare potegne tisto svojo 'zmahano' flanelasto srajco. Je pa seveda smešno, ko se ima za delavski razred tudi Donald Trump. Če ne drugega, že iz popkulture, literature, denimo romana Ameriški psiho lahko izvemo, da je bil Trump v 80. prava ikona Wall streeta in vzor vsem mladim prihajajočim bogatašem.

No, tudi Harrisova se je nekoliko priklonila kapitalu, ko je spremenila mnenje glede davka na dobiček pravnih oseb. Kot kandidatka leta 2019 se je zavzemala za več kot 10 odstoten dvig, na 35 odstotkov, zdaj je za 28 odstotkov s sedanjih 21. Že to, če bo sprejeto, lahko prinese v prihodnjih letih res ogromno denarja v proračun.

Vprašanje, ki v veliki meri kroji izide volitev v Evropi, migracije, zaenkrat v ZDA, kot da ni tako pomembno. Kot kaže, pa bo tudi tukaj Harris za večjo represijo na mejah.

Za ZDA izjemno pomembno vprašanje pa je vprašanje rase. Harris kot temnopolta, to bi lahko bilo pomembno, ker se menda precej nebelcev nagiba k podpori Trumpu.  

To bodo, kot vedno, volitve, kjer bo odločalo prav vse.

Medtem ko se Trump spravlja celo na to, da se Kamala vseskozi smeji (kar verjetno po njegovem meji na žensko histerijo) In ob tako osebnih napadih, da je nekakšna suha veja, ker nima bioloških otrok, so jo javno podprli posvojeni otroci. Po drugi strani ima Harrisovo vedno večjo, ne nepomembno podporo pop princes, kot je Beyonce. Kar naenkrat se jim zdi karizmatična in kul. 

Karizma seveda ni vse, nujna je vsebina.

Nekoč, pravzaprav ne tako dolgo nazaj, ko je bilo še videti povsem nemogoče, sem razmišljala, kako lepo bi bilo živeti v svetu, kjer bo predsednica ZDA ženska in to temnopolta. Pa še lezbijka in ateistka. Kamala Harris kar v veliki meri izpolnjuje velik del tega.  Svet sicer zaradi tega ni nič kaj boljši. Hvaležni sicer moramo biti tudi za take zmage, ko ne spol, ne rasa ne more in ne sme biti ovira. Ampak, kot se je že večkrat pokazalo, samo identiteta ni dovolj.  

Dovolj za to, da bo Kamala Harris, če bo izvoljena, ne samo predsednica kontinuitete, ampak tudi sprememb.