Kampanja prehaja v sklepno fazo

Kampanja pred volitvami za novega predsednika države, ki bo na tem položaju nasledil Janeza Drnovška, prehaja v sklepno fazo. Kdo bo novi slovenski predsednik, je neznanka, prav tako ni mogoče napovedati, ali bo predsednik izvoljen že 21. oktobra ali ob možnem drugem krogu 11. novembra.

Enomesečna kampanja je pokazala na štiri favorite. Največ možnosti za vstop v predsedniško pisarno na Erjavčevi tako imajo Lojze Peterle, Danilo Türk, Mitja Gaspari in Zmago Jelinčič.

Največ podpore ima neodvisni kandidat s podporo treh vladnih strank SDS, NSi in SLS Peterle, ki je prvi napovedal in vložil kandidaturo. Vendar še vedno ne tolikšne, da bi lahko pričakoval izvolitev že v prvem krogu. Močnega protikandidata nima. Tako se za možno uvrstitev v drugi krog prizadevata skoraj povsem izenačena Türk in Gaspari, ki sta tako kot Peterle neodvisna kandidata, a z odkrito strankarsko podporo.

Türka podpirajo nova stranka Zares, koalicijski DeSUS in opozicijski SD. Gaspari pa uživa podpore opozicijske LDS. Oba po mnenju političnih analitikov nastopata kot kandidata levice in želita biti izrazita protikandidata Peterletu, ki nastopa kot kandidat konservativnega pola.

Favorizirana trojica sicer nagovarja najširši krog volivcev, s svojimi umirjenimi nastopi pa skušajo volivce prepričati, da so najboljša možna izbira za predstavljanje vseh Slovenk in Slovencev. Za presenečenje lahko poskrbi predsednik SNS Jelinčič, ki je edini izmed uradnih kandidatov že nastopil na prejšnjih volitvah, vendar nikoli ni bistveno posegel v volilni izid, vsakič pa je z nastopi poskrbel za precejšnjo medijsko pozornost.

Poleg omenjenih štirih kandidatov, ki tudi edini volivke in volivce nagovarjajo z velikih oglasnih panojev, se za naklonjenost volivk in volivcev prizadevajo še predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc, predsednica stranke Glas žensk Slovenije Monika Piberl in aktivistka ter borka za pravice invalidnih oseb Elena Pečarič.

Stranka mladih in Glas žensk sta stranki, ki nimata poslancev in delujeta zunaj parlamenta, Pečaričeva pa je za podporo uspela prepričati tri poslance in zunajparlamentarno stranko Akacije. Vsi so kampanjo, čeprav na zmago ne računajo, izkoristili za predstavitev svojih idej in programa oz. za promocijo svojih strank pred državnozborskimi volitvami, ki bodo približno čez eno leto.

Dogajanje pred kampanjo je postreglo s številnimi presenečenji. Tako predsednik Drnovšek kot bivši predsednik Milan Kučan nista javno izrazila podpore nobenemu od kandidatov in tako nista dejavneje posegla v predvolilno dogajanje. Prvo polovico leta je zaznamovalo odločanje predsednika Socialnih demokratov Boruta Pahorja za vstop v predsedniško tekmo. Po tehtnem premisleku se je odločil, da bo raje kot po predsedniškem stolčku posegel po premierskem položaju in stranko popeljal na parlamentarne volitve.

Precej medijskega prahu je dvignila napoved predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janeza Stanovnika, da bo podprl Gasparija, saj naj bi Türku zameril njegovo izjavo, češ da je komunistična partija izrabila partizanstvo za osvojitev oblasti.

Kampanja tudi izven meja Slovenije

Kampanja se je preselila tudi izven meja Slovenije. Štel bo dejansko vsak glas. Na podlagi spremenjene zakonodaje je notranje ministrstvo po uradni dolžnosti popolnilo evidence volivcev, državljanov, ki imajo stalno prebivališče v tujini. V posebnem volilnem imeniku je tako 73.601 volivec. Gre za slovenske rojake, izseljence in zdomce. Če bo izid tesen, bodo njihovi glasovi jeziček na tehtnici.

Tako se je število volivcev dejansko povečalo, po nekaterih podatkih za več kot 60.000 ljudi, državna volilna komisija pa se je na podlagi spremenjenega zakona o volitvah v državni zbor odločila, da bo vsem tem volivcem na njihove naslove poslala t. i. prazno glasovnico, na katero bodo lahko vpisali svojega kandidata in jo po pošti poslali v domovino. Ti volivci bodo lahko odšli tudi na eno izmed 34 volišč na predstavništvih Slovenije v tujini, ki bodo odprta na volilno nedeljo, v tem primeru njihov poštni glas ne bo štel.

Glasovnice iz tujine, ki so prispele po pošti iz tujine, se bodo štele v volilni izid, če bodo dostavljene do 29. oktobra do 12. ure. Najkasneje takrat naj bi bil znan uradni izid volitev in ali bo potreben drugi krog.

Na glasovnici formata A5 bodo imena in priimki sedmih kandidatov v zaporedju: Marko Krajnc, Zmago Jelinčič, Mitja Gaspari, Danilo Türk, Elena Pečarič, Monika Piberl, Lojze Peterle. Volivec bo glasoval tako, da bo na glasovnici obkrožil zaporedno številko pred imenom kandidata ali kandidatke.

Volilna kampanja se bo končala 19. oktobra opolnoči, ko se bo začel 43-urni volilni molk, ko javna propaganda in agitiranje ne bosta dovoljena.

Predčasno glasovanje bo potekalo 16., 17. in 18. oktobra na sedežih upravnih enot. Z letošnjimi volitvami se odpravlja krajevna pristojnost, kar pomeni, da bo lahko volivec izrazil svojo voljo tudi izven domačega kraja, kjer ima stalni naslov. Takšno namero bodo morali volivci predhodno sporočiti tri dni pred volitvami (do 18.10.) okrajni volilni komisiji.