Veste, kaj označuje datum na živilih?

68 kilogramov. Približno toliko hrane vsako leto zavrže povprečen prebivalec Slovenije. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, nekaj pa tudi v maloprodaji, gostinskih obratih in pri proizvodnji hrane. 

"V Sloveniji smo leta 2021 zavrgli 143.254 ton hrane. Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni Statističnega urada znižal za dve odstotni točki, in sicer s 40 odstotkov na 38 odstotkov. Največ (53 odstotkov) odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih, v gostinstvu in strežbi 28 odstotkov, v trgovinah z živili 10 odstotkov, najmanj (devet odstotkov) pa v dejavnosti proizvodnje hrane," je na predstavitvi evropske kampanje povedala Blaža Nahtigal z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Evropske številke so še slabše. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat približno 10 odstotkov hrane, ki je na voljo potrošnikom v EU (v maloprodaji, gostinskih obratih in gospodinjstvih), konča v smeteh. Po drugi strani pa si 32,6 milijona ljudi vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. 

"Hrana, ki je ne zaužijemo, nosi s seboj odtis vseh predhodnih postopkov. Zmanjšuje količino razpoložljive hrane. Tretjina proizvedene hrane se ali izgubi ali konča med odpadki in negativno vpliva na okolje, družbo in gospodarstvo ter povzroča prekomerno porabo naravnih virov, tako vode kot obdelovalnih površin in energije," je opozorila Nahtigalova. To je ponazorila z nekaj primeri. Denimo, z eno samo zavrženo jabolko, "vržemo" stran tudi 70 litrov vode, z zavrženim hamburgerjem pa "zavržemo" kar 2400 litrov vode, ki smo jih porabili za proizvodnjo tega živila.

'Porabiti do' in 'uporabno najmanj do'

Precejšen delež hrane, ki pristane na odpadu (po ocenah Evropske komisije okoli 10 odstotkov), se tam znajde zaradi slabega razumevanja označb roka trajanja živil. Kot je pojasnila Nahtigalova, zakonodaja zahteva navedbo datuma minimalne trajnosti ali datuma uporabe. 

Eden od pomembnih kriterijev pri nakupu živil je prav gotovo oznaka trajanja. Ste se kdaj vprašali, kakšna je razlika med oznako "porabiti do" in "uporabno najmanj do"? Oznaka "porabiti do" se nanaša na to, do kdaj je živilo še varno za uživanje. Običajno so s to oznako označena živila, ki so mikrobiološko hitro pokvarljiva. "In lahko po krajšem obdobju predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje ljudi. Zato po navedenem datumu niso več varna in jih ne smemo uživati, prepovedana je tudi njihova prodaja," je pojasnila predstavnica UVHVVR.

Oznaka "uporabno najmanj do" pa predstavlja datum, do katerega živilo ohrani svoje značilne lastnosti. Ponuja torej informacijo, koliko časa proizvajalec zagotavlja dobro kakovost živila, če ga seveda pravilno shranjujemo. "Živila s pretečenim datumom minimalne trajnosti lahko ostanejo v prodaji, kar pa mora biti jasno vidno in nedvoumno označeno. Ta so tudi po tem datumu varna za uporabo, če upoštevamo navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana," je pojasnila Nahtigalova. 

Izpostavila je tudi, da datume določajo proizvajalci sami, ki se pogosto ne želijo ukvarjati s hrano po pretečenem roku trajanja. "Ugotovili smo, da različni proizvajalci različno označujejo istovrstne izdelke. To smo denimo ugotovili pri jogurtih," je dejala Nahtigalova.

Alergeni morajo biti označeni na vseh živilih

Za vsa živila je obvezno tudi označevanje snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti. Mnogi ljudje namreč trpijo zaradi alergij, ki jih povzročajo živila. Včasih so alergije tudi tako hude, da lahko ogrozijo življenje. Živila z neoznačenimi alergeni niso varna in ne smejo biti v prodaji. 

Uradni nadzor spremljanja skladnosti označevanja alergenov in varnosti živil za skupine ljudi z alergijami in preobčutljivostmi izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Stanje na tem področju se je v zadnjem letu izboljšalo. Leta 2020 so med analiziranimi 147 vzorci odkrili, da so bili štirje vzorci neskladni oziroma trije odstotki vseh analiziranih vzorcev. Šlo pa je za neoznačene alergene žveplov dioksid, jajca, mleko in soja. Leta 2021 so analizirali 119 vzorcev, neskladnih je bilo šest vzorcev oziroma pet odstotkov. Neustrezno označeni oziroma neoznačeni so bili alergeni mleko, lešniki in jajca. Leta 2022 pa je bilo vseh 175 analiziranih vzorcev ustrezno označenih.

"Neoznačeni alergeni, tudi tisti nenamerno prisotni, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, zato neustrezno označena živila niso varna. Z namenom zaščite potrošnikov in varovanja zdravja se takšna živila nemudoma umakne oziroma odpokliče iz prometa ter o tem obvesti javnost," je poudarila Nahtigalova. Informacije se v skladu s pravili EU izmenjajo tudi preko sistema hitrega obveščanja za nevarna živila in krmo (RASFF). Izpostavila je tudi, da je pomembno, da potrošniki berejo in razumejo označbe na živilih.

Znanstveniki EFSA, odgovorni za alergije na živila, prispevajo mnenja k zakonodajnemu postopku za označevanje živil. Zato morajo proizvajalci živil, ki se prodajajo v EU, v skladu z zakonodajo EU označiti 14 alergenov.

Pasti uživanja prehranskih dopolnil

V Sloveniji in po svetu v zadnjih letih narašča uporaba prehranskih dopolnil. Na NIJZ so tik pred začetkom epidemije izvedli študijo, ki je pokazala, da skoraj 30 odstotkov mladostnikov redno uživa prehranska dopolnila. Med odraslimi je rednih uživalcev prehranskih dopolnil 38 odstotkov, med starejšimi odraslimi pa 27 odstotkov. Pogosteje so jih uporabljale odrasle ženske in tisti z višjo izobrazbo. V času pandemije covida-19 je po podatkih panelne raziskave NIJZ PANDA približno tretjina odraslih povečala uporabo ali začela jemati prehranska dopolnila.

Nekatere novejše raziskave kažejo, da je redna uporaba prehranskih dopolnil v EU postala prevladujoč trend tako imenovane "skrbi zase", je izpostavila Urška Blaznik z NIJZ. Zato je poudarila, da je pomembno, da so potrošniki kritični glede njihove uporabe. Na izdelkih mora biti po njenih navedbah jasno označeno, da gre za prehransko dopolnilo, iz informacij pa se mora posameznik prepričati, da je določeno prehransko dopolnilo zanj primerno. 

Prehanska dopolnila so snovi, ki imajo prehranski ali fiziološki učinek in se tržijo v obliki "odmerkov" oziroma tablet, kapsul, praškov ali tekočine. V prehranskih dopolnilih so lahko prisotna številna hranila in druge sestavine, med drugim vitamini, minerali, aminokisline, različne rastline in zeliščni izvlečki. Priporočljivo je, da se potrošniki pred začetkom jemanja prehranskih dopolnil o njihovi uporabi posvetujejo z zdravstvenimi delavci.

Ob tem je Blaznikova opozorila, da prehranska dopolnila niso zdravila. Njihova uporaba ni namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni, hkrati pa jih tudi ne smemo jemati kot nadomestilo za uravnoteženo zdravo prehrano. "Večina ljudi jih pravzaprav ne potrebuje, saj njihova prehrana v optimalnih razmerjih in kombinacijah vsebuje vsa potrebna hranila, izjema je le vitamin D, če je naša izpostavljenost soncu omejena," je povedala Blaznik.

Proizvajalci varnih in kakovostnih prehranskih dopolnil pri svetovanju o uživanju prehranskih dopolnil v populaciji uporabljajo znanstvena in strokovna mnenja, ki jih zagotavlja Evropska agencija za varnost hrane.

Ker so prehranska dopolnila koncentrirani viri hranilnih snovi, so lahko tudi škodljiva za zdravje. "Škodljivi učinki so lahko hitri, takojšnji, lahko pa so dolgotrajni in jih ljudje redko povezujejo z uživanjem prehranskih dopolnil. Vemo pa, da je tudi v Sloveniji bil primer odpovedi jeter zaradi uživanja prehranskih dopolnil," je opozorila Blaznikova z NIJZ. 

Če opazite neželene učinke prehranskih dopolnil, to lahko sporočite prek spletnega obrazca "nutrivigilanca", je še dodala Blaznikova.