Jernej Vrtovec se kot potencialni minister za infrastrukturo zavzema za nadaljevanje in pospešitev infrastrukturnih projektov, vključno s hitrejšim umeščanjem projektov v prostor, širitvijo avtocest ter uvedbo nočnih del na prometnicah. Prioriteta je projekt JEK 2, hkrati pa napoveduje reorganizacijo ministrstva in pregled investicij.
Franci Matoz bi kot minister za notranje zadeve in javno upravo reorganiziral kriminalistično policijo. Napovedal je okrepljen boj proti korupciji v sodelovanju z novim organom Skok. Na področju javne uprave bi uvedel ločene plačne sisteme za nekatere poklice.
Kandidat za ministra za zdravstvo Tadej Ostrc je med ključnimi cilji izpostavil pravočasen dostop do kakovostne zdravstvene obravnave pod enakimi pogoji za vse prebivalce Slovenije in okrepitev primarne zdravstvene ravni na vseh področjih. Napovedal je delovanje v smeri zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema in se zavzel za zagotavljanje operativne odpornosti sistema.
Kandidat za ministra za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar izpostavlja potrebo po izboljšanju poslovnega okolja in podporo inovativnosti za zagotovitev razvoja države ter napoveduje boljši socialni dialog. Osredotočil se je na zagotavljanje razvoja države.
Kandidat za ministra za finance Andrej Šircelj se zavzema za davčno razbremenitev dela, obvladovanje primanjkljaja ter spodbujanje produktivnosti in investicij, predvsem z zasebnim kapitalom. Da se bodo javne finance spravile v začrtane okvire, je v DZ napovedal pripravo rebalansa letošnjega proračuna.
Kandidat za ministra za kmetijstvo Janez Cigler Kralj se zavzema za krepitev kmetijstva, postopne spremembe brez večjih reform ter morebitno podaljšanje roka za prepoved baterijske reje. Podpira tudi uravnotežen pristop pri upravljanju z zvermi in razvoj geotermalne energije v kmetijstvu.
Tone Kajzer je napovedal proaktivno, pragmatično in v slovenske nacionalne interese usmerjeno zunanjo politiko. Kot zunanji minister bi si prizadeval za krepitev vloge Slovenije v EU in Natu ter krepitev odnosov z ameriško administracijo Donalda Trumpa. Glede konflikta na Bližnjem vzhodu je napovedal, da ne bo advokat niti Izraela niti Palestine, ni pa bil jasen, ali bo Slovenija umaknila priznanje Palestine.
Borut Rončević bi kot minister za izobraževanje, znanost in mladino največ poudarka namenil ideološko nevtralni šoli in pregledu učnih načrtov, pri čemer poudarja, da morajo spremembe pripravljati strokovnjaki brez aktivističnega pristopa. Napovedal je vključevanje stroke in javnosti pri pripravi reform, pred morebitnimi spremembami pa želi najprej opraviti temeljit pregled stanja na področju izobraževanja, vrtcev in šolskih prevozov.
Mihael Zupančič bi kot minister za pravosodje največ poudarka namenil boju proti korupciji in prizadevanjem za pospešitev sodnih postopkov. Nasloviti namerava še kronično pomanjkanje pravosodnih policistov in digitalno preobrazbo pravosodja, napoveduje pa neusmiljen boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Med prioritetami bo tudi gradnja nove sodne palače.
Kandidat za obrambnega ministra Valentin Hajdinjak, ekonomist in nekdanji prvi mož Darsa, je kot prioriteto izpostavil izpolnjevanje zavez do zveze Nato, tudi v luči nedavnih očitkov. Med drugim se bo zavzemal za modernizacijo Slovenske vojske, pridobivanje novih kadrov in krepitev domače obrambne industrije.
Mateja Ribič bi izboljšala sistem dolgotrajne oskrbe, predvsem s poenotenjem plačil za stanovalce domov za starejše ter vzpostavitvijo učinkovitega informacijskega sistema. Na področju socialnih transferjev bi okrepila nadzor nad zlorabami, podpira tudi postopno uvedbo brezplačnih vrtcev za vse otroke.
Polona Rifelj bi kot ministrica za okolje in prostor največ poudarka namenila pospešitvi umeščanja projektov v prostor in odpravi birokratskih ovir pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, uvedla bi celo zavezujoče roke za odločanje o nekaterih upravnih postopkih. Zagovarja gradnjo državnih stanovanj tudi zunaj mestnih središč, med drugim je napovedala tudi celovito revizijo projekta izgradnje kanala C0.
Kandidatka za kulturno ministrico Ignacija Fridl Jarc se bo med drugim zavzemala za ponovno vzpostavitev muzeja slovenske osamosvojitve. Napoveduje tudi novelo zakona o RTV Slovenija pa tudi ljudsko odločanje o RTV-prispevku. Manj denarja bi namenila državnemu financiranju medijev, uvedla bi kulturni bon za mlade, podpira pa tudi uvedbo tako imenovanega netflix davka, napovedala pa je še obnovo dotrajane stavbe SNG Drama.
Monika Kirbiš Rojs bi kot ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj največ pozornosti namenila učinkovitejšemu črpanju evropskih kohezijskih sredstev. Je tudi zagovornica decentralizacije – prizadevala si bo za uvedbo pokrajin. Napovedala je spremembe financiranja občin, selitev sedeža ministrstva v Maribor in obvezno kroženje javnih uslužbencev po ministrstvih.
Suzana Lep Šimenko bi največ poudarka namenila krepitvi povezovanja Slovenije s Slovenci v zamejstvu in po svetu, predvsem na gospodarskem področju. Zavzema se tudi za večjo podporo mladim, štipendiranje in ohranjanje slovenske identitete. Napoveduje stalen dialog s političnimi predstavniki sosednjih držav in odpiranje tako imenovanih slovenskih hiš.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.