Šircelj: Davka na nepremičnine ne bo. Ostrc za reorganizacijo zdravstva

Šircelj ministrstvo za finance dobro pozna, saj ga je vodil že med letoma 2020 in 2022, pred tem pa tam opravljal tudi nekatere druge naloge, denimo državnega sekretarja. "Na ministrstvo za finance prihajam petič, tako da poznam nekaj ljudi, ki so še tam, poznam tudi delo ministrstva," je povedal na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ za finance. Izkušnje ima tudi iz zasebnega sektorja.

Pri svojem delu bo izpolnjeval zapisano v koalicijski pogodbi. "Ministrstvo za finance bo v okviru vlade zagotavljalo stabilne, vzdržne in predvidljive javne finance, s čimer se bo zagotavljala makroekonomska stabilnost ob doslednem upoštevanju fiskalnih pravil EU," je dejal.

Prizadeval si bo torej za obvladovanje proračunskega primanjkljaja in postopno zmanjševanje javnega dolga. Pri tem bodo morali biti vsi ukrepi, ki bi povečevali odhodke ali zmanjševal prihodke, pripravljeni tako, da ne bodo ogrožali fiskalne vzdržnosti, je dejal.

Ob tem je zagotovil, da ne razmišlja o novem zakonu za uravnoteženje javnih financ z obsežnim paketom varčevalnih ukrepov po vzoru tistega iz leta 2012. "Ne bomo uvedli nobenega zujfa, tudi položaj na področju javnih financ ni takšen, da bi bil zujf potreben," je dejal.

Je pa opozoril, da Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje primanjkljaj v višini 3,3 odstotka BDP in prihodnje leto zvišanje na 3,7 odstotka BDP. "Jaz ne mislim, da zaradi tega primanjkljaja ljudje v tem trenutku kaj slabše živijo, bodo pa lahko zaradi tega primanjkljaja slabše živeli v prihodnosti," je dejal.

Javne finance bo torej treba spraviti v okvire fiskalnih pravil, zato je napovedal pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna in zatem tudi sprememb že sprejetega proračuna za leto 2027. Po novem sicer vlada načrtuje načrtovanje proračuna za štiri leta in ne več le za dve.

Izpostavil je potrebo po davčni razbremenitvi dela. "Nujno je treba razbremeniti delo, v naslednjem štiriletnem obdobju ga bomo," je obljubil. Med drugim je napovedal zvišanje splošne olajšave pri dohodnini, spremembe dohodninske lestvice ter odpravo 50-odstotne obdavčitve pri dohodnini, pa tudi višjo posebno olajšavo za mlade do 29. leta in uvedbo t. i. družinske dohodnine.

Na področju davčne zakonodaje je napovedal tudi precejšnje poenostavitve, denimo s pavšalno obdavčitvijo nekaterih dejavnosti. Pri obdavčitvi pravnih oseb pa je omenil pregled olajšav za investicije in razvoj s ciljem narediti jih čim bolj enostavne. "Predvsem s tega zornega kota, da bomo s tem spodbujali inovacije, raziskave, razvoj, digitalizacijo, avtomatizacijo - skratka, da se bo več investiralo," je dejal. Posebej si želi več zasebnih investicij.

Ustanovili bodo demografski sklad, na katerega se bo preneslo vse državno premoženje, ne le tisto, ki je danes v upravljanju Slovenskega državnega holdinga, je nadaljeval. Na področju bančnega sistema si želi predvsem zagotoviti večjo dostopnost bančnih storitev tudi prebivalcem manj gosto poseljenih krajev. Spodbujali bodo tudi kapitalski trg, da bo čim bolj varen in se bo razvijal.

Financiranje občin se mu zdi nujno urediti tako, da bodo imele čim več lastnih prihodkov. Pri tem je zagotovil, da davka na nepremičnine ne bo.

Na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ je kandidat poudaril, da država ne potrebuje še ene reforme sistema, ampak reorganizacijo. Manjše organizacijske spremembe v sistemu bi namreč po njegovem mnenju bolnikom prinesle krajše čakalne dobe. Prepričan je, da je naloga nove ekipe stabilizacija, modernizacija in učinkovitejše upravljanje sistema.

Ostrc je med ključnimi cilji izpostavil pravočasen dostop do kakovostne zdravstvene obravnave pod enakimi pogoji za vse prebivalce Slovenije. Prepričan je, da je danes ključna težava ustrezna organizacija kapacitet v sistemu. Med drugim je napovedal digitalno spremljanje izrabe magnetne resonance in CT-diagnostike v realnem času, digitalno spremljanje operacijskih terminov, zmanjšanje neizkoriščenih terminov in aktivno digitalno prerazporejanje programov med izvajalci.

Prepričan je, da je treba za krajšanje čakalnih vrst aktivirati vse razpoložljive zmogljivosti pod enakimi pogoji. Zavezal se je, da bo Slovenija ostala evropski javni zdravstveni sistem, a pri tem poudaril, da mora biti javni zdravstveni sistem predvsem dostopen.

Med ključnimi usmeritvami je izpostavil tudi okrepitev primarne zdravstvene ravni na vseh področjih. Pri tem je nanizal administrativno razbremenitev zdravnikov na primarni ravni z digitalizacijo in avtomatizacijo in spodbujanje sodobnih multidisciplinarnih timov, ki vključujejo diplomirane medicinske sestre, klinične farmacevte, fizioterapevte, psihologe, kineziologe in druge specialiste. Napovedal je, da bodo posebno pozornost namenili tudi območjem države s slabšo dostopnostjo do zdravstvenih storitev, saj ta po njegovih besedah ne sme biti odvisna od "poštne številke pacienta".

Ostrc kot enega največjih problemov slovenskega zdravstva vidi kadrovsko izčrpanost sistema. Pri tem je poudaril, da bodo končali "vojno z zdravstvenimi delavci", saj ti niso sovražniki javnega zdravstva, ampak razlog, da sistem deluje. Med prioritetami je nanizal izboljšanje pogojev dela, zmanjšanje izgorelosti, administrativno razbremenitev, stabilizacijo kadrovske slike, razvoj specializacij, mentorstvo mladim in dolgoročno načrtovanje kadrovskih potreb.

Zavzel se je tudi za reorganizacijo nujne medicinske pomoči in vzpostavitev helikopterske nujne medicinske pomoči. Napovedal je, da bodo posebno pozornost namenili stabilizaciji urgentnih ekip, dodatnemu usposabljanju, izboljšanju pogojev dela in dolgoročnemu kadrovskemu načrtovanju.

Ostrc je napovedal delovanje v smeri zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema. Pri tem se je zavzel za modernizacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v sodobnega, učinkovitega in transparentnega deležnika. Prepričan je, da mora zavod postati aktiven kupec zdravstvenih storitev.

Posebej je izpostavil še zagotavljanje operativne odpornosti sistema in pripravo na epidemije, večje nesreče, kibernetske napade in druge krizne situacije. Pri tem je izpostavil tudi pomen digitalizacije za manj administracije, hitrejše odločanje, boljšo dostopnost in boljšo organizacijo sistema. Po njegovih besedah je treba vzpostaviti delujočo ekartoteko, enoten pregled pacientovih poti, digitalno triažo, telemedicino in uporabo umetne inteligence tam, kjer lahko izboljša odločanje in organizacijo sistema.

Kot posebej pomembno področje je izpostavil tudi redke bolezni. Prepričan je, da to ni več medicinsko vprašanje, ampak gre za vprašanje pravičnosti sistema, dostojanstva države in odnosa družbe do najbolj ranljivih otrok in družin.