Kandidaturo za predsednika vložila še Kordiš in Brglez

Miha Kordiš je ob vložitvi kandidature povedal, da se je za kandidaturo odločil, ker ni drugega kandidata, ki bi spregovoril za delovne ljudi in družbeno solidarnost. Kot je dejal, se mora predsednik postaviti za ljudi, ki se sprašujejo, kako bodo preživeli to zimo, kako bodo poravnali položnice in kako se bodo ogreli. Potrebujemo zunanjo politiko za mir in za sodelovanje. Solidarnost je treba braniti predvsem v domovini, je poudaril in omenil zdravstveni sistem, ki ga je treba ubraniti pred privatizacijo. 

Kot je pojasnil, je njihov cilj na teh volitvah, da sporočilo o organizirani družbeni solidarnosti spravijo med ljudi in delovnim ljudem pokažejo, da obstaja alternativa, ki ne bo delala za korporacije, ki ne bo delala za banke, za zavarovalnice ali za neke tuje centre moči, ki bi nas zvlekli v vojne, ki niso naše. Bistveno se jim zdi, da ljudje to sporočilo slišijo, vidijo in da razumejo, da je tu končno politični projekt, ki jih bo postavil na prvo mesto. Pred vse ostale interese, je poudaril.

Kandidaturo je danes vložil tudi Milan Brglez, in sicer s podpisi poslancev Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov. Kot je povedal v izjavi za medije ob vložitvi kandidature, pa ni pomembna le podpora poslancev, ampak predvsem ljudi, ki se bodo udeležili volitev 23. oktobra in oddali svoj glas. Brglez, ki ga je h kandidaturi nagovorila stranka SD, je naknadno dobil še podporo Gibanja Svoboda. Tako je skupno zbral sedem podpisov poslancev iz stranke SD in 35 podpisov poslancev stranke Gibanje Svoboda, vključno s predsednico in podpredsednico državnega zbora.

Kot je povedal, je vložitev kandidature le začetek predsedniške kampanje. Po njegovih besedah bo "treba med ljudi in slišati njihov glas, ker je prav, da predsednik predstavlja vse", v nadaljevanju kampanje in v medijskih soočenjih pa bodo dokazali, da mislijo "še kako resno". Pojasnil je tudi zaplet s transakcijskim računom, ki naj bi ga stranka SD za financiranje volilne kampanje predsedniškega kandidata odprla prepozno. Brglez je dejal, da je bil zaplet posledica tega, da so bile "odločitve glede kandidature sprejete po tistem, ko so roki za te zadeve že pretekli". "To je še en del tiste tematike, kjer se bo najverjetneje tudi državni zbor moral soočiti z obnovitvijo zakonodaje na teh točkah, da bodo roki smiselni. Recimo prejšnji teden se je že začela volilna kampanja, rok za vlaganje naših kandidatur pa je do srede do polnoči," je povedal Brglez.

O zakonitosti obeh kandidatur bo DVK odločala v četrtek, 29. septembra. Doslej je bilo skupaj vloženih sedem predlogov kandidatur za volitve predsednika republike, ki bodo 23. oktobra 2022. Pet kandidatur je DVK že potrdila, in sicer kandidaturo Gregorja Bezenška ml. (s podporo volivk in volivcev), Janeza Ciglerja Kralja (s podporo poslank in poslancev NSi), Vladimirja Prebiliča (s podporo politične stranke Vesna – zelena stranka ter volivk in volivcev), Anžeta Logarja (s podporo volivk in volivcev) in Nataše Pirc Musar (s podporo volivk in volivcev). Rok za zbiranje podpisov podpore kandidaturam in za vlaganje kandidatur se izteče v sredo, 28. septembra, opolnoči.

V četrtek se je tudi začela volilna kampanja. Slednja se namreč začne 30 dni pred dnem glasovanja na predsedniških volitvah, ki bodo 23. oktobra. Predsedniški kandidati imajo tako mesec dni časa za nagovarjanje volivcev. Do vključno 3. oktobra imajo kandidati možnost umika soglasja h kandidaturi. Žreb vrstnega reda kandidatur bo DVK izvedla v torek, 4. oktobra, ob 11. uri. S tem bo tudi določila seznam kandidatur, ki bo nato javno objavljen in upoštevan na glasovnici.