Kangler zaradi bolezni ni prišel na sodišče, kjer bi se moral izreči o krivdi glede radarjev

Na Okrajnem sodišču v Mariboru bi se moralo začeti sojenje nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju zaradi domnevne zlorabe položaja pri sklepanju pogodbe z družbo Iskra Sistemi o postavitvi zloglasnih radarjev. Prav ti radarji so ga stali županskega položaja. A Kanglerja danes zaradi zdravstvenih težav na sodišče ni bilo.

Na predobravnavni narok so bili vabljeni tudi vodja mestnega urada za komunalo, promet in prostor Vili Eisenhut, Tomaž Vrčko iz podjetja Iskra Sistemi ter direktor Inštituta za javno-zasebno partnerstvo Boštjan Ferk zaradi domnevne pomoči k omenjenemu kaznivemu dejanju.

Naroka sta se udeležila le Eisenhut in Vrčko, ki sta krivdo zanikala, Ferku pa po besedah sodnice ni bilo vročeno vabilo na sodišče. Sodnica je nato predobravnavni narok za Kanglerja in Ferka razpisala za 18. februar, šele ko bo narok za oba opravljen, pa bodo lahko začeli s sojenjem.

V primeru, da bodo spoznani za krive, jim grozi kazen do enega leta zapora.

Kazenske ovadbe je na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru podal Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Po ugotovitvah kriminalistov naj bi bil javni razpis za prenovo semaforjev v Mariboru prirejen tako, da je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana družba Iskra Sistemi, vrednost posla pa se je iz začetnih 5,6 milijona evrov podražila na okoli 30 milijonov evrov.

Kangler vseskozi zavrača krivdo in trdi, da so projekt postavitve radarjev vodile strokovne službe, pogodba z Iskra Sistemi pa nosi podpis takratnega podžupana Janeza Ujčiča. Tudi v podjetju Iskra Sistemi poudarjajo, da so delovali zakonito.

Februarja tudi začetek sojenja za ničnost pogodbe

Kmalu se bo začelo sojenje tudi v tožbi za ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe med mariborsko občino in podjetjem Iskra Sistemi, ki jo je novo vodstvo občine vložilo, da bi se izognilo morebitnim finančnim posledicam predčasno prekinjene pogodbe. Obravnava je razpisana 25. februarja.

Tožbo za ugotovitev ničnosti 30 milijonov evrov vredne koncesijske pogodbe, po kateri naj bi podjetje Iskra Sistemi v štirih letih posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev domnevno stekal na račun podjetja, je ekipa župana Andreja Fištravca vložila lani. A je zadeva več mesecev stala, saj je višje sodišče odločalo o pristojnosti odločanja.

Že pred tem je na ljubljansko sodišče zahtevo za ničnost pogodbe vložilo državno pravobranilstvo na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), a je sodišče ocenilo, da država nima aktivne legitimacije za vložitev takšne tožbe.

O zahtevi za odškodnino v postopku mediacije

Ločeno se po sodni poti urejajo zahteve za odškodnino. Podjetje Iskra Sistemi je namreč na mariborsko okrožno sodišče vložilo tožbo, s katero od mariborske občine zahteva 12,8 milijona evrov odškodnine zaradi nespoštovanja podpisane pogodbe. "Zadeva, kjer se vodi postopek zaradi plačila odškodnine, je bila 7. januarja 2015 odstopljena službi za alternativno reševanje sporov, ker so stranke podale soglasje za mediacijo," so povedali na Okrožnem sodišču v Mariboru.

Radarje so v Mariboru postavili sredi oktobra 2012 in v samo prvih 36 urah so zabeležili 5000 prekoračitev hitrosti, za katere so bile predvidene kazni od 40 do 1200 evrov. A položnice niso izdali nobene, saj je v javnosti zavladalo mnenje, da glavni namen radarjev ni večja varnost na cestah, kot so zatrjevali na občini, ampak polnjenje zasebnih žepov. Zvrstili so se množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa takratnega župana Kanglerja.

Po izvolitvi novega župana Fištravca spomladi 2013 je podjetje Iskra Sistemi zaradi izostalih plačil prekinilo pogodbo z občino, Fištravec pa je dal radarje izklopiti. Same naprave sicer še vedno stojijo ob cestah in križiščih, saj se čaka na razplet zadeve na sodišču.

Kangler bi moral tudi na obravnavo o zaposlitvi Bahove

Za 11. uro je sicer na okrajnem sodišču razpisan še začetek glavne obravnave v zadevi, v kateri se mora Kangler skupaj z direktorico Medobčinskega javnega stanovanjskega sklada Maribor Tanjo Vindiš Furman zagovarjati zaradi domnevnega posredovanja s ciljem zaposlitve nekdanje podžupanje Astrid Bah.

Po navedbah tožilstva je Kangler kot župan zlorabil svoj položaj in posredoval pri Vindiš Furmanovi, da sklad razpiše prosto delovno mesto pripravnika in na tem mestu zaposli Bahovo, kasneje pa podžupanji še plača šolnino za študij. Tožilec je to obtožnico združil še z zgodbo o domnevnih nepravilnostih pri nakupu samskega doma na Pobrežju, Kangler in Vindiš Furmanova pa sta na predobravnavnem naroku novembra 2013 krivdo zanikala.

Kangler ima sicer na sodišču odprtih več zadev. Maja 2013 je bil obsojen na sedem mesecev zapora, ker naj bi posredoval pri dodelitvi občinskega stanovanja vedeževalki. A je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Takšen razplet pričakuje Kangler tudi pri ostalih več kot desetih kazenskih ovadbah, ki ga bremenijo.