Na Zdravniški zbornici Slovenije se je nadaljevala obravnava o morebitnem odvzemu licence Zlatki Kanič, ki je leta 2008 zdravila Bora Nekrepa. Tokrat je Kaničeva privolila v pričanje. Podrobno je opisala potek zdravljenja v UKC Maribor v noči z 12. na 13. marec 2008. Zavrnila je navedbe, da se ni zavedala resnosti dečkovega zdravstvenega stanja. Poudarila je, da je bil Bor vso noč pod strogim nadzorom v bolnišnici, ob morebitnih spremembah kliničnega stanja otroka pa bi tudi ustrezno ukrepala. "Nismo počivali ali lenarili," je dejala in dodala, da je bila v tisti noči obremenjenost z najtežjimi bolniki 160-odstotna. Za Bora sem storila vse, kar je bilo v moji moči, je še povedala.
Dejala je, da se danes zaveda, da je postavila napačno diagnozo, Reyev sindrom, ki ga je tudi zdravila. Vendar pa je prirojena motnja presnovi uree, ki jo je imel Bor, po literaturi bolezen novorojencev in ne 12-letnih otrok. Poleg tega je navedla, da je iz dečkove medicinske dokumentacije pozneje videla, da je bil Bor pogosto bolan, medtem ko so starši ob sprejemu na zdravljenje dejali, da je bil načeloma zdrav, le da ima pogosto vnetje ušesa.
Poudarila je, da se določene znake lahko pripiše napačni bolezni in je potem napačno tudi zdravljena. Zato je pri tako redkih boleznih bolje, da od staršev dobijo čim več informacij. Mariborska pediatrinja poudarja, da zaradi smrti Bora niso prizadeti samo njegovi starši, pač pa "tudi tisti, ki smo s tem, ko je Bor umrl, doživeli strokovni poraz. Vem, da je smrt otroka najhujše, kar se lahko zgodi. Tudi za zdravnika je smrt pacienta huda, čeprav sodi v realnost in jo kot profesionalec moraš sprejeti," je dejala.
Pričal tudi nemški strokovnjak
Pričal je tudi nemški specialist za medicino otrok in mladine, ki se ukvarja s presnovnimi boleznimi, Berthold Koletzko. Kot je dejal, je obravnava bolnika ob sprejemu v bolnišnico – diagnostični ukrepi, preverjanje možnosti infekcij, zastrupitve in morfoloških sprememb – potekala pravočasno in pravilno.
Dejal je, da je "občudovanja vredno in v prid skrbnemu ravnanju", da je Kaničeva naročila, da se v dečkovem urinu izmeri raven amoniaka. Tako tudi meni, da po informacijah, ki jih je dotlej vedela o otrokovem zdravstvenem stanju, ni bilo mogoče sklepati, da je Bor imel prirojeno motnjo presnove uree. "Sum Reyevega sindroma je danes napačna, v tej noči pa je bila razumljiva diagnoza. Za Reyev sindrom ni specifične terapije, zato je terapevtsko obravnavanje v tej noči razumljivo," je dejal.
Koletzka je sicer zmotilo to, da Kaničeva ob tako povišani vsebnosti amoniaka ni naročila vnovičnega merjenja že čez uro ali dve, saj bi potem tudi lahko bolnika prej premestili v Ljubljano. Vendar pa ne more trditi, ali bi takšno ravnanje bistveno spremenilo potek bolezni Bora.
Nemški strokovnjak tudi ne more potrditi, ali je Kaničeva res postavila diagnozo Reyevega sindroma, saj te informacije v odpustnem pismu ni, prvič so jo omenili v sodnih spisih maja 2008. Vendar pa je po njegovih besedah možno, da se ta informacija ne zapiše, če je obremenitev na oddelku zelo velika.
Je pa imel tudi pripombe na potek zdravljenja dečka po premestitvi v Ljubljano, saj da so mu takrat dodali preveč tekočine ter mu relativno pozno dali antibiotike.
Koletzko je dejal, da je imela hiperamonimija bistven delež pri tragičnem poteku obolenja, vendar pa smrti ne more izključno pripisati zdravljenju v času UKC Maribor. Z znižanjem koncentracije amoniaka že v tej noči bi se po njegovih besedah povečale možnosti, da bi bil potek zdravljenja bolezni lažji. "Ne moremo pa z gotovostjo reči, ali bi otrok to preživel, in v primeru, da bi, če bi ostal brez nevroloških poškodb," je dejal.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.