Tragičnost Drnovškovega sedanjega položaja je predvsem v tem, da ločnica med obema nekompatibilnima političnima blokoma ne poteka le po meji med pozicijo in opozicijo, ampak preči kar samo vladajočo koalicijo, za povrh pa ima za hrbtom še pretirano egoistično in družbeno neodgovorno politično in gospodarsko elito, pred nosom pa opozicijo, ki se je odpovedala konstruktivnemu nadzoru nad izvajanjem oblasti in si je namesto tega vzela za svoj cilj rušenje vlade za vsako ceno.
Hkrati je njegova nesreča v tem, da preveč popušča svojemu koalicijskemu partnerju, saj se mora SLS v tem trenutku še kako bati predčasnih volitev in odhoda iz vlade, s čimer se Drnovšku odpira manevrski prostor, v katerem bi lahko prisilil brata Podobnik, da bi se končno nehala izogibati svojemu delu odgovornosti pri reševanju mučnih družbenih problemov, še zapiše Kovač.
