Knez Karađorđević od Slovenije zahteva razveljavitev 87. člena slovenskega zakona o denacionalizaciji. Ta med drugim določa, da se premoženja družini Karađorđević ne vrača. Za vložitev tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice se je odločil, ker slovensko Ustavno sodišče leta 1998 njegovi prošnji za razveljavitev omenjenega člena ni ugodilo.
Ministrstvo za pravosodje z natančno vsebino tožbe še ni seznanjeno. Pojasnili pa so, da Slovenija vztraja pri odločitvi Ustavnega sodišča, ki jo je državni sekretar za denacionalizacijo Marko Starman za našo televizijo predstavil januarja letos: »Kraljeva družina je z ukinitvijo monarhije izgubila svoj dotedanji državni položaj, s tem pa tudi premoženje, ki ji je pripadalo kot kraljevi družini, je odločilo Ustavno sodišče. Knez Karađorđević vztraja, da sta bila zemljišče in dvorec na Brdu pri Kranju v zasebni lasti, zato naj bi bili do vrnitve upravičeni.«
Ministrstvu ni znano, na katero odločitev slovenskega organa se je Karađorđević pritožil, vendar pa je v tretjem členu zakona o denacionalizaciji (ZDEN) določeno, da so upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po predpisih, navedenih v 29 točkah. Poleg tega je v 87. členu zakona še določeno, da - ne glede na določbe ZDEN - niso upravičenci do denacionalizacije prejšnji lastniki premoženja, če je bilo to podržavljeno po zakonu o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega v dobi sovražnikove okupacije, po zakonu o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost ter po ukazu predsedstva prezidija Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije iz leta 1947. S slednjim ukazom je bilo premoženje podržavljeno tudi kraljevi rodbini Karađorđevićev.
Aleksandar Pavlov je sin kneza Pavla Karađorđevića, ki je po atentatu na nekdanje ga jugoslovanskega monarha Aleksandra I. 1934 v Marseillu vladal namesto mladoletnega Petra II. do prevrata 27. marca 1941. Aleksandar Pavlov je prvič uradno zahteval vrnitev očetovega premoženja že 16. septembra 1992 od občine Kranj. Slovenski veleposlanik pri Združenih narodih Ernest Petrič je povedal, da nasledniki kraljeve družine Karadjordjević od Slovenije še niso uradno zahtevali vrnitve premoženja.
Sicer se mnogoštevilni bližnji in daljnji sorodniki nekdanje kraljeve družine že dlje časa prepirajo zaradi dediščine, ki naj bi jim pripadala v sedanji Jugoslaviji. Vlada ZRJ je po padcu režima Slobodana Miloševića vsem naslednikom družine Karađorđević v uporabo izročila Beli in Stari dvor v elitni beograjski četrti Dedinje, skupaj z obsežnim zemljiščem. To premoženje naj bi lahko samo uporabljali, dokler ne bo rešeno vprašanje denacionalizacije oziroma morebitna dokončna vrnitev tega kompleksa Karađorđevićem.
Prestolonaslednik nima niti za elektriko
Vlada je za "starešino" dvorov imenovala "prestolonaslednika" princa Aleksandra II. Karađorđevića (eden izmed treh sinov nekdanjega kralja Petra II.), ki se je s soprogo princeso Katarino lani iz Londona preselil v dvore svojega deda. "Prestolonaslednik" pa vztrajno krši pogodbo, ki jo je z njim sklenila vlada ZRJ, saj ne dopušča nikomur drugemu iz družine Karađorđević, da pride blizu "njegovih" dvorov, kaj šele, da bi se vselili v sicer njihove ogromne prostore.
Pretendent na "kraljevski prestol" v Jugoslaviji oziroma Srbiji Aleksandar II. je pred dnevi napovedal, da bo odprl kraljevi kompleks in dvore za širšo javnost oziroma za turistične obiske. Iz vlade ZRJ so sporočili, da za kaj takega nima dovoljenja oziroma, da se o tej svoji nakani ni poprej dogovoril z njo. Beograjski časniki so nedavno pisali, da je kraljevi par v finančni stiski in da nima denarja niti za plačilo elektrike in telefona. Odprtje kraljevega kompleksa za turiste, ki bi za ogled te znamenitosti po vsej verjetnosti morali plačati vstopnico, bi vsaj delno rešili ta problem samozvanega prestolonaslednika.