Manšetni gumbi s karantanskim panterjem za slovensko predsedovanje Svetu EU

Protokolarna darila so sicer ob tovrstnih dogodkih povsem običajna, tudi v tem primeru ne gre za visoko vrednost, a kljub temu jasnih pojasnil vlade nismo dobili. Za podrobnosti glede teh manšetnih gumbov smo vprašali tudi Ukom, a so se odgovoru izognili. Dejali so le: "postopki oblikovanja in nabave protokolarnih daril so še v teku. Javnost bomo s končnim izborom lahko seznanili, ko bodo postopki zaključeni."  

Po naših informacijah pa je urad Uroša Urbanije poslal povpraševanje za 50 manšetnih gumbov za izbrance in ti morajo biti narejeni iz srebra. Po željah vlade pa naj bi jih krasil črni panter. Kot so zapisali v zahtevah ponudnikom, mora biti "izdelek visoke kakovosti in estetsko dovršen. Prav tako mora biti v ceno izdelka všteta kakovostna in lepa embalaža izdelka. Notranjost naj bo iz žameta." Manšetne gumbe želijo "ovalne, s črno gravuro črnega panterja – grba Karantanije".

Ponudnik se mora prav tako zavezati, da ne bo razkril logotipa predsedovanja, zagotoviti pa mora tudi ekskluzivnost, tako da izdelki med predsedovanjem ne bodo naprodaj navadnim državljanom. 

Kaj ima karantanski panter s Slovenijo? 

Logotip bo torej črni panter, ne navadni panter, ampak tisti z grba Karantanije. Ti manšetni gumbi, za katere Urad za komuniciranje še išče ponudnike, bodo namenjeni le izbrancem. Zakaj so izbrali karantanskega panterja, pa ni jasno, sploh zato, ker gre za razmeroma novo idejo, ki ji številni zgodovinarji oporekajo. 

Teorijo o "karantanskem panterju", ki naj bi se pojavljal na grbu Karantanije, je leta 1981 razvil pokojni ekonomist Jožko Šavli. Šavli je trdil, da črni panter izhaja še iz časov rimske province Norik, na ozemlju katere se je pozneje razvila Karantanija. Vse skupaj je povezal z rimskim kamnom nad glavnim vhodom v stolnico Gospe Svete na Koroškem iz 2. stoletja, na katerem naj bi bila upodobljena panterja, in svoje trditve zaokrožil s prenosom lika v skoraj tisoč let poznejši srednji vek, kjer se domnevno isti simbol pojavi na pečatu Otokarja III., mejnega grofa dežele Štajerske.

Šavli je svojo teorijo o črnem panterju kot najstarejšem slovenskem grbu vneto zagovarjal kljub jasnim in odločnim nasprotovanjem akademskih zgodovinarjev, ki so vse od začetka negirali povezave zgodovinskih virov, na katerih je temeljila Šavlijeva teorija. Svoja dognanja je večkrat branil z očitki o politični motiviranosti zgodovinarjev, ki so mu nasprotovali.

'To nima zgodovinske podlage in stroki je to jasno'

Zgodovinarji, ki se podrobneje ukvarjajo s karantanskim obdobjem, vse Šavlijeve povezave panterjev v slovenski zgodovini zanikajo. Eden takih je tudi zgodovinar Peter Štih: "Gre za neko nerazumevanje zgodovine ali za zavestno manipuliranje s temi simboli."

Karantanski panter je dodobra zajadral na krilih populizma. Ne meneč se za dejstva uradne zgodovine, se je v svojih približno 40 letih življenjske dobe torej prebil od neosnovane teorije do simbola s 'posebnim javnim pomenom' v republiki Sloveniji, ki se pojavlja v emblemih vodstvenih struktur Slovenske vojske ter Policije.