'Norčije, maske in zabava' doma in po svetu že v polnem zagonu

Na Ptuju je že nekaj časa živahno, z današnjim uradnim odprtjem 59. Kurentovanja pa se bo dokončno prelevil v najbolj norčavo slovensko mesto. Največji slovenski etnografski festival se je ob 11. uri začel s predajo oblasti princu festivala in etno povorko, zaključil pa se bo s pokopom Pusta na pustni torek.

Nova ptujska županja Nuška Gajšek je letos tako prvič za čas Kurentovanja predala oblast novemu, 17. princu karnevala, Baronu Jakobu Zeklu Videmskemu. Kot ob tem poudarja, je ponosna na dogodek, ki njihovo mesto postavlja na evropski zemljevid.

Pestro enajstdnevno dogajanje se je danes začelo z otvoritveno etno povorko. Srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask je po besedah predsednika organizacijskega odbora festivala in generalnega sekretarja Evropske federacije karnevalskih mest Branka Brumna najpomembnejši etnografski dogodek v okviru Kurentovanja.

Na njem sodelujejo domači in tuji tradicionalni etnografski liki, tako se bodo tudi letos na ptujskih ulicah po sicer nekoliko spremenjeni trasi zaradi prenove mestne tržnice v družbi kurentov med drugimi predstavili kopjaši, dornavski cigani, orači, plesači piceki, medvedi.

Vrhunec letošnje povorke po besedah Brumna predstavlja skupen nastop štirih etnografskih likov iz skupine kožuharjev, ki so uvrščeni na Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva - slovenskih kurentov, bolgarskih sourvakarjev ter hrvaških buš in zvončarjev. Na otvoritveni povorki je sicer tokrat sodelovalo enajst tujih etnografskih skupin iz šestih držav.

Tudi letos preizkus v kuhanju obar, vrhunec pa povorka 3. marca

Tudi v sklopu letošnjega festivala je že prvi dan na dvorišču Minoritskega samostana znova potekala tradicionalna dobrodelna Obarjada, ki jo vsako leto organizira Lions Klub Ptuj. Dogodek vselej pritegne številne ekipe, ki se preizkusijo v kuhanju obar, pa tudi številne obiskovalce, ki v pustno obarvanem Ptuju preizkušajo kuhane dobrote.

Kot vsako leto organizatorji največ obiskovalcev iz Slovenije in tujine pričakujejo na mednarodni povorki 3. marca, ki velja za vrhunec dogajanja. Med ostalimi dogodki velja omeniti še tradicionalni mednarodni slikarski ex tempore, mestni pustni korzo ter povorko otrok iz vrtcev in pokop Pusta, s katerim se bo Kurentovanje 5. marca tudi sklenilo.

Še preden se je festival zares začel, je na Ptuju nekaj viharja povzročila odločitev organizatorjev komercialnega dela dogajanja, da gostom v karnevalski dvorani ponudijo le vino enega vinarja, ki je v sorodstveni zvezi z direktorico tamkajšnjega zavoda za turizem Katjo Gönc, prav omenjeni zavod pa je tudi glavni organizator Kurentovanja.

V zavodu so po njihovem "zlonamerna namigovanja", da gre za interni dogovor z izbranim podjetjem, odločno zavrnili, enako so storili tudi v podjetju, ki je bilo za izvedbo komercialnega dela dogodkov izbrano na javnem razpisu.

Županja Gajškova je v zvezi s tem za zdaj dejala, da je zdaj čas za kurente in vse maske, ki so na Ptuju posebej dobrodošle. Po Kurentovanju pa bodo maske padle, in takrat bo po njenem tudi čas, da ocenijo vsa kritična vprašanja in sprejmejo potrebne ukrepe.

Zimo lahko preganjate tudi v Benetkah, Riu de Janeiru, Kölnu

Več stoletij stara tradicija pustovanja in karnevalov pa je tudi drugod po svetu že v polnem razmahu. Po svetu se vsako leto zvrstijo številni odmevnejši karnevali s svojimi posebnostmi in tradicijami.

Nekaterih bolj znanih karnevali po svetu:

Beneški karneval

Sloveniji najbližje množično pustovanje v tujini je tudi eno najstarejših. Prvič je bil beneški karneval omenjen že v 11. stoletju, leta 1296 pa je bil dan pred začetkom posta razglašen za praznik. Festival je bil vsako leto bolj priljubljen in obširen, dokler niso ob padcu Beneške republike konec 18. stoletja prepovedali beneške kostume, karneval pa je zamrl. Z nekaj izjemami so ga znova uspešno oživili pred natanko 40 leti, leta 1979, piše na spletni strani karnevala.

Festival, ki se je letos začel 16. februarja in se bo sklenil 5. marca, letno v mesto privabi več milijonov obiskovalcev, ki občudujejo in fotografirajo ljudi, oblečene v razkošne kostume in tradicionalne beneške maske. Med slednjimi so značilne maske commedie dell'arte, ki predstavljajo posamezne vloge v družbi. Tradicionalno so maske narejene iz usnja, porcelana ali stekla ter so preprostih oblik.

Mardi gras v New Orleansu

V ameriški zvezni državi Louisiana s pustnim rajanjem, ki ga poimenujejo Mardi gras, kar v prevodu pomeni debeli torek in označuje zadnji dan pustovanja, začnejo dva tedna pred pustnim torkom. V New Orleansu pa so letos prve pustne dogodke in parade organizirali že v začetku leta, a najbolj pestro bo zadnjih pet dni pred torkom, piše na spletni strani festivala.

Parade v New Orleansu običajno organizirajo klubi, imenovani krewe, ki na pot pošljejo okrašena pustna vozila, na katerih poskakujejo v najrazličnejše kostume oblečeni ljudje in med množico običajno mečejo barvite verižice. Prvič je bil Mardi gras organiziran leta 1837, 20 let kasneje pa so se pojavila prva pustna vozila. Rajanje se tradicionalno sklene s tako imenovanim srečanjem dvorov med kluboma Rex in Comus, ko mesto obišče okoli milijon ljudi.

Karneval v Rio de Janeiru

Največja ulična zabava na svetu, ko se vsak dan na ulicah zbere več kot dva milijona ljudi, se bo letos začela 1. marca in sklenila 9. marca, ko se bodo na sambadromu znova zbrale zmagovalne plesne ekipe. Za parado v brazilskem mestu so značilne ogromne skupine plesalcev sambe v bleščečih in pompoznih kostumih ter bučna glasba.

Zgodovina karnevala sega v prvo polovico 19. stoletja, ko so Portugalci v mestu organizirali prvo maškarado, na kateri so plesali na ritme polke in valčka. Kasneje so imeli na rajanje velik vpliv afriški priseljenci, ki so leta 1917 na karnevalu uvedli sambo, brez katere si je dandanes nemogoče predstavljati največji karneval v Južni Ameriki.

Karneval Binche

Enega najbolj pestrih karnevalov v Belgiji je Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) leta 2003 priznala tudi kot živo kulturno dediščino. Zgodovina pustovanja v Bincheju sega v 14. stoletje in tako velja za enega najstarejših karnevalov.

Od pustne nedelje, ki bo letos 3. marca, pa do pustnega torka bodo ulice zapolnili značilni klovni Gilles, ki so obuti v lesene čevlje in oblečeni v rumene, rdeče in črne kostume, kar so tudi barve belgijske zastave. Na glavo si klovni nadenejo voščene maske z rdečimi brčicami. V tradicionalne kostume se lahko oblečejo le izbrani moški, ki nato od jutra do večera plešejo na ritme bobnov in odganjajo zle duhove. Ob koncu prireditve si nadenejo klobuke z nojevim perjem in med množico za srečo mečejo pomaranče, pri čemer pogosto razbijejo tudi kakšno okno.

Kölnski karneval

Eden največjih in najbolj znanih karnevalov v Nemčiji se tradicionalno začne že na martinovo, vrhunec pa je zadnjih pet dni pred pepelnično sredo, ko so v Kölnu tako imenovani nori dnevi. Uvod v pustno rajanje je tako imenovani babji pustni večer v četrtek, vrhunec pa je na pustni ponedeljek s tradicionalno povorko. Na ta dan se v mestu zbere tudi do milijon obiskovalcev, ki spremljajo sprevod mask in pustnih vozil, s katerih mečejo najrazličnejša darila - tudi znamenito kolonjsko vodico.