Nekdanji šef policije Boštjan Lindav je po razkritju posnetkov telesne kamere povsem jasen: vse ali vsaj nekatere vpletene policiste bi lahko suspendirali. "Generalni direktor policije ima vsa pooblastila, da takega policista, ki preseže svoja pooblastila, začasno odstrani z dela," meni.
V uredništvu smo pridobili obtožnico in druge dokumente, ki razkrivajo, kaj je po oceni tožilstva vodilo v prezgodnjo smrt Armina Đutoviča. V obtožnici med drugim piše, da je policist, obtožen povzročitve smrti iz malomarnosti, pokojnega približno minuto in pol davil. Tehnike pa, kot mu očitajo, ni izvedel pravilno in je s pritiskanjem na vratno žilo in grlo povzročil stisk vratnih ven in posledično onemogočil odtok krvi iz glave ter povzročil zaporo dihalnih poti.

Kljub temu da je Đutović vmes nehal dihati, policist še nekaj sekund ni prenehal z davljenjem, piše v obtožnici. Vklenjenega, nezavestnega, z obrazom obrnjenim v tla, so ga nato pustili ležati na ulici, niso ga dali v položaj za nezavestne, kot bi morali. Še več, eden od policistov je nato še dve minuti s kolenom pritiskal na Đutovičevo desno lopatico, kar je še dodatno oteževalo sprostitev dihalnih poti, piše v dokumentaciji.
Kot je navedeno, so ga začeli oživljati šele štiri do šest minut po začetku srčnega zastoja. Đutović je tri dni pozneje umrl v bolnišnici.
Podrobnejša časovnica: Katere napake naj bi naredili policisti?
11:01:50 – policist izvede prijem davljenja
11:03:00 – Đutović neha dihati, policist ga davi do 11:03:19
11:04:28 – policist s kolenom pritiska na lopatico do 11:06:27
11:08:58 – oživljanje (4–6 minut po začetku srčnega zastoja)
Številna odprta vprašanja
Posnetek policijske intervencije izpred dveh let odpira številna vprašanja glede delovanja policije. Eno glavnih pa: kako šesterica kljub dogodku, ki je zdaj na sodišču, ostaja na delu. "Mislim, da morajo notranji mehanizmi preprečiti, da bi take stvari ostale nesankcionirane," je prepričan Lindav.
In če bi Lindav, kot pravi, policiste začasno suspendiral, pa se Senad Jušić, ki je policijo vodil v času dogodka, za ta korak ni odločil. Danes smo nanj naslovili več vprašanj, a so vsa ostala brez odgovorov. Primera pred prihodom na sejo vlade ni želel komentirati niti aktualni notranji minister Franci Matoz.
Notranji minister Matoz je v oddaji 24UR ZVEČER komentiral zadnja razkritja in pojasnil, kakšne dodatne ukrepe bo sprejel, da se kaj takega ne bi več ponovilo.
Na naša vprašanja so na Generalni policijski upravi (GPU) odgovorili, da se zavedajo resnosti očitkov, nadaljnji postopki da bodo v policiji izvedeni po odločitvi sodišča in da do končne odločitve zadeve ne komentirajo. Pojasnil, ali bodo policisti tudi v času sojenja normalno opravljali svoje delo in zakaj se niso odločili za suspendiranje, tako nismo dobili.
Takratni šef policije Damjan Petrič je ob prevzemu polnih pooblastil lani dejal, da "je bila ustanovljena komisija, ki je preučila uporabo prisilnih sredstev".
Ločen nadzor pa je opravil tudi direktorat za policijo na notranjem ministrstvu, ki ga je takrat vodil Boštjan Poklukar. Ta nam je pisno sporočil, da je po prejemu poročila generalnemu direktorju policije izdal usmeritve in navodila za dosledno spoštovanje človekovih pravic, pa tudi odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
"Ponovno globoko obžalujem, da se je zgodil ta tragični in žalostni dogodek. Takoj po tem, ko sem bil o dogodku obveščen, sem v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi odredil nadzor nad izvedbo policijskega postopka. Nadzor je v okviru svojih pristojnosti izvedel Direktorat za policijo in druge varnostne naloge," je zapisal. Kot je dodal, je po prejemu poročila o ugotovitvah nadzora generalnemu direktorju policije, "v skladu s svojimi pristojnostmi, izdal usmeritve in obvezna navodila za dosledno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, odpravo ugotovljenih nepravilnosti ter izvedbo potrebnih ukrepov".
A gre za dva ločena nadzora, ki sta pokazala zelo različne ugotovitve. Poročilo notranjega ministrstva je ugotovilo, da je šesterica zoper 37-letnika nesorazmerno in nestrokovno uporabila silo. Ob tem pa tudi, da interna komisija ljubljanske policije, ki najprej ni ugotovila nepravilnosti, ni bila objektivna pri tej presoji.
"Razlika med ugotovitvami je zaskrbljujoča, ker očitno kaže, da notranji nadzorni mehanizmi v policiji ne delujejo tako dobro, kot se policija trudi prikazati," pravi Lindav.
Prva reakcija policije je bila, kot pravi nekdanji vodja sektorja splošne policije Mile Nunič, zaradi kršenja javnega reda in miru pravilna: "Če se oseba ne podreja ukazom policistov, imajo policisti v takih primerih pristojnost tudi, da uporabijo prisilna sredstva." A kot poudarja, je šesterica silo uporabljala predolgo. "Ko je namen dosežen, ko ni več upiranja, je treba prenehati uporabo prisilnih sredstev," pravi.
Se čas usposabljanja policistov skrajšuje?
Na to, kako strokovno so izvedeni policijski postopki, bi lahko vplivalo tudi krajše šolanje in urjenje policistov. Njihovo usposabljanje je danes krajše, kot je bilo v preteklosti znotraj tako imenovane kadetske šole, pravi Lindav. Po dogodku na Čopovi ulici so med drugim intenzivirali praktična usposabljanja s področja zagotavljanja in nudenja neodložljivih ukrepov prve pomoči. Posebno pozornost zdaj namenjajo tudi prepoznavi nezavesti in srčnih zastojev.
A glede usposabljanj policistov je slišati nekatere kritike. Lindav poudarja, da je to ob kadrovskih izzivih prekratko, zaradi česar pa, kot dodaja, pada kakovost dela. Prav kadrovski manko po njegovem mnenju vpliva tudi na odnos do dela. Tudi varnostni strokovnjak Miroslav Žaberl se je že sinoči za našo televizijo vprašal, ali so policisti sploh ustrezno usposobljeni za prepoznavanje znakov nezavesti in za nudenje prve pomoči.
Eden od policistov celo zahteval odškodnino zaradi poškodbe
Izkazalo se je celo, da se je isti policist, ki je Đutovića davil, med postopkom poškodoval in zaradi tega celo zahteval odškodnino v višini 31.000 evrov. Med postopkom 8. decembra je namreč utrpel rupturo tetive velike prsne mišice. Najprej je "zaradi vsakodnevnih bolečin", pa tudi "duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti", sicer zahteval 59 tisoč evrov, česar zavarovalnica ni bila pripravljena izplačati. Zato sta se z odvetnikom podala v tožbo, zahtevani znesek pa znižala na 31 tisoč evrov.
Izbrskali pa smo še, da je ena od policistk, ki ji tožilstvo očita kaznivo dejanje opustitve pomoči, v preteklosti že bila kaznovana. Dve leti pogojne zaporne kazni so ji dosodili, ker je več let neupravičeno brskala po varovanih podatkih v policijski bazi. Neupravičeno je vpogledala v podatke 36 oseb, priznala je, da si je ogledovala njihove slike, se pozanimala o njihovem zakonskem stanu, ali imajo otroke, kakšen avtomobil vozijo. In kljub kazni je, kot kaže, še naprej delala kot policistka.
In tudi po incidentu, ki je vodil v Đutovićevo smrt, vseh šest obtoženih ostaja v policiji.




















































