So sončne elektrarne primerne za javne objekte?

"Če bi mi vso električno energijo, ki jo človeštvo potrebuje, proizvedli s fotonapetostnimi moduli, bi po recimo koncu življenjske dobe teh modulov odpadkov teh modulov bilo manj, kot je stranskih produktov odpadkov od fosilnih goriv, ki jih kar naprej uporabljamo," pojasni dr. Matevž Bokalič iz laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Med letos novonameščenimi sončnimi moduli smo se sprehodili po strehi fakultete za elektrotehniko. "Dodali smo približno 200 kW moči, kar je tudi, da smo zapolnili vse strehe, kar se je dalo. Ker pa je fakulteta precej velika, z veliko zaposlenimi, to ne pokriva vseh naših potreb. S temi 200 kW bomo mi približno pokrili nekje 10 do 12 odstotkov letne porabe energije," pojasni Bokalič.

Prav ljubljanska občina ima največ javnih ustanov s sončnimi elektrarnami, in sicer 48. Med drugim na strehi Osnovne šole Martina Krpana, na Osnovni šoli Nove Fužine, na vrtcu Živ žav, pa Zdravstvenem domu Vič Rudnik in tudi na Športnem centru Ilirija. Te sončne elektrarne za javne stavbe v lasti MOL proizvedejo nekaj več kot 5200 megavatnih ur (5.214,63 MWh) letno, kar je letna poraba dobrih 1300 gospodinjstev.

A prav eno od javnih ustanov na severovzhodu države, Osnovno šolo Beltinci, so aprila letos zajeli ognjeni zublji. Zagorelo je namreč v elektro omarici sončne elektrarne. "Če je zagorelo v omarici, je šel potem požar na ostrešje, zgoraj pa je bila elektrarna in je ta elektrarna, prvič, doprinesla k samemu gorivu na objektu in drugič je pospešila razvoj požara," pojasni dr. Aleš Jug, vodja odseka za požarne raziskave in inovacije na Zavodu za gradbeništvo.

So sončne elektrarne torej primerne na javnih objektih, kot so šole ali vrtci z več sto otroki in zaposlenimi? "Zagotovo lahko rečemo, da so primerne na javnih ustanovah, so primerne za kakršne koli objekte, ki jih seveda imamo, ob pogoju, da ne vplivajo na požarno varnost," odgovarja Jug. "Če pa modul zgori, potem je to neuporaben odpadek, tako kot katerakoli stvar, ki zgori," dodaja Bokalič. "To je problem in s tega vidika je nujno potrebna evakuacija ob takem požaru, tudi zelo dosledna varnost gasilskih enot," še opozarja Jug.

Gašenje objekta s sončno elektrarno je torej velik zalogaj za gasilce že zaradi nevarnosti električnega udara. "Paneli onemogočajo hojo po strehi, to je naslednji problem, in tretji je ta, da seveda paneli onemogočajo osnovno taktiko, ki jo gasilci imajo, in to je prezračevanje objekta," še pojasni Jug.

Na fakulteti za elektrotehniko opozarjajo, da težave nastajajo predvsem zaradi neustreznih strešnih kritin in požara, ki izbruhne v objektu, sončne celice pa ga nato na ostrešju zadržujejo. "Ko imamo nekje na strehi panele sončne elektrarne, ki so 10 do 15 cm nad samo streho, se spodaj ustvari nek žep, ki v primeru požara na strehi omogoča, da se energija tam zadržuje pod samimi paneli, dejansko se toplota odbija od samih panelov nazaj na ostrešje in ti požari se tukaj razvijajo hitreje," razloži Jug.

V Zavodu za gradbeništvo pa dodajajo, da se nemalokrat pojavijo tudi zapleti s samimi moduli. Največkrat gre za težave pri strokovni vgradnji modulov in pri njihovem vzdrževanju. Pogosto se montaže lotevajo izvajalci, ki niso poučeni o tveganjih elektrarn: "Drug element pa je na strani lastnika. Lastnik pogosto nekako meni, da ko je elektrarna enkrat na strehi, dela z elektrarno ni več, kar pa ni čisto tako."

Po podatkih združenja Clean Energy Associates naj bi napake, ki predstavljajo nevarnost vžiga, imelo kar 97 odstotkov sistemov. Zato so ključni preventivni pregledi, priporočeni vsaj na dve leti. "Ti preventivni pregledi, ki se pogosto izvajajo tako, da so vizualni, kjer se predvsem pokaže morda kakšen stik kabelskih povezav, kabelskih ovojev s kovinskimi deli samih panelov, mehanske poškodbe kablov, ko se kabli morda drgnejo ob ostre robove, in pa drugi, ki so termografski s termokamero, pokažejo potencialna žarišča za nastanek požara," zaključi Jug.

Poleg tega pa morajo lastniki sončnih elektrarn, ki so vezane v javno energetsko omrežje, lokalnim gasilskim enotam vročiti požarni načrt. Primerno je, da elektrarno tudi označijo.

"Na lastniku je odgovornost za ustrezno delovanje naprave, za vzdrževanje in mora sam poskrbeti za to oziroma seveda najeti strokovno usposobljen kader, da to dela zanj," pravi dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire in energije na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Sončne elektrarne na javnih ustanovah so ob upoštevanju varnostnih smernic in predpisov gonilna sila pri rabi obnovljivih virov energije, pravijo sogovorci. Sprejeta evropska direktiva narekuje, da morajo vse javne stavbe, ki bodo zgrajene do konca leta 2026 imeti napravo za rabo sončne energije. Pri obstoječih javnih objektih je časovnica nekoliko drugačna. "Tiste, ki so po tlorisu večje od 2000 kvadratnih metrov, ta obveza velja zanje od konca 2027 naprej. Za javne stavbe, večje od 750 kvadratnih metrov od konca 2028 naprej in za stavbe, večje od 250 kvadratnih metrov od konca leta 2030 naprej," dodaja Tkalec.

Spodbuda za fotonapetostne module so tudi subvencije. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je aprila letos objavilo razpis za sofinanciranje sončnih elektrarn na javnih stavbah in parkiriščih. Tu je subvencija znašala tudi do 730 evrov na kilovat. "Na Borzenu je trenutno odprt javni poziv za tako imenovano naložbeno pomoč v OVE, kjer so subvencije tudi za sončne elektrarne, tudi za občine, tam pa se gibljejo subvencije med 180 evrov na kW pa vse do 350 evrov na kW," zaključi Tkalec.

A pri delovanju sončnih elektrarn je nujno sodelovanje tako države, ki področje zakonsko ureja, kot tudi lastnika solarnih modulov in stavbe.