Na nevarnost snežnih plazov vplivajo številni dejavniki, med najpomembnejšimi so padavine, temperatura, veter in sončno obsevanje, zelo pomemben je tudi naklon površja. Plazovi so najpogostejši na severnih pobočjih, kjer se sneg zaradi pomanjkanja sonca počasneje preobraža. V splošnem velja, da se v gore ne odpravljamo še vsaj tri dni po obilnem sneženju ali izraziti otoplitvi, saj je takrat nevarnost snežnih plazov največja. Najbolj nevarna so pobočja z naklonom od 20 do 50 stopinj, kjer lahko plaz sproži že en sam pohodnik ali smučar. Gmota plazečega snega se takrat spremeni v "snežno reko", ki ruši vse pred seboj, okoli nje pa je vidljivost zaradi razpršenega snega še dodatno zmanjšana.
Kložasti plazovi
Za obiskovalce gora in turne smučarje so najbolj nevarni plazovi sprijetega snega, tako imenovani kložasti plazovi, ki nastanejo zaradi različne trdnosti plasti v snežni odeji. Ta je posledica nihanja temperature in vlage ter vetra med sneženjem. Kloža ali zamet je z vetrom nanošen in zbit sneg, ki se že ob manjši obremenitvi splazi in razlomi na več delov.
Zelo pogost vzrok za nastanek snežnih plazov so tudi opasti, ki nastajajo na zavetrni strani grebenov. Kadar veter piha čez greben, na zavetrni strani odlaga sneg. Snežna odeja tako s privetrne strani grebena previsno sega na njegovo zavetrno stran. Snežne opasti se lahko pod našo težo odtrgajo, zato se izogibamo hoji po grebenu ali slemenu.
Pršni plazovi
Zelo nevarni in po velikosti med največjimi so pršni plazovi, ki se prožijo v eni točki na zelo strmih pobočjih z naklonom vsaj 40 stopinj. Ker gre v tem primeru za suh in nesprijet sneg, ki je pomešan z zrakom, tak plaz pogosto razvije rušilno moč. Letos mineva 22 let od ogromnega pršnega plazu na Tirolskem, ki je v manj kot eni minuti zasul dobršen del vasi Galtür in po nekaterih izračunih razvil hitrost kar 290 kilometrov na uro. Plaz je pod seboj pokopal 57 ljudi, domačinov in turistov. Kljub hitremu posredovanju reševalcev je umrlo 31 ljudi.
Plazovi, ki nastanejo ob otoplitvi ali ohladitvi
Ob odjugi se lahko sproži talni plaz. Takrat se med snežno odejo in tlemi nabere tanka plast vode, po kateri nato zdrsi snežna odeja vse do kopne podlage. Taki plazovi so razmeroma počasni in se lahko pojavijo že na majhnih strminah.
Plazovi lahko nastanejo tudi ob močni ohladitvi. Ob mrzlem, jasnem in mirnem vremenu namreč med posameznimi plastmi v snežni odeji nastaja srež. To so veliki ledeni kristali, ki so posledica sublimacije vodne pare na snežnih kristalih. Srež oslabi snežno odejo in poveča nevarnost plazov, zato mu pravimo tudi plovni ali tekoči sneg.
Evropska petstopenjska lestvica za oceno nevarnosti snežnih plazov
Za oceno nevarnosti proženja snežnih plazov je pri nas v uporabi Evropska petstopenjska lestvica. Najnižja, prva stopnja pomeni, da je proženje načeloma mogoče samo ob večji dodatni obremenitvi na zelo strmih pobočjih. Spontano se lahko prožijo zgolj majhni in srednje veliki plazovi.
Peta stopnja je najvišja. Takrat lahko že na zmerno strmih pobočjih pričakujemo številne zelo velike in lahko tudi izjemno velike spontane plazove. Največ nesreč, povezanih s plazovi, se sicer v gorah zgodi ob relativno nizki drugi ali tretji stopnji nevarnosti. Ljudje namreč opozorila nižjih stopenj pogosto ignorirajo in se zato množično odpravijo v gore.
S seboj imejte lavinski trojček
Kadar se pozimi odpravljate v gore, je s seboj zelo priporočljivo vzeti lavinski komplet oziroma trojček. Trojček sestavljajo plazovna žolna, sonda in lopata. Žolna ves čas oddaja signal in ob zasutju omogoča precej lažje in hitrejše iskanje. S plazovno sondo, ki je v obliki zložljive palice, si pomagamo z iskanjem na majhnem območju, ko smo že določili približno lokacijo ponesrečenca, nazadnje za izkop potrebujemo še lopato.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.