Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, ki ga je DZ predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Zoran Stevanović), po mnenju vlade zasleduje "legitimen cilj, da se na objektih javne oblasti uporabljajo le simboli, znamenja, napisi, transparenti in druge javno vidne oznake, za katere obstaja ustrezna pravna podlaga".
Na seji vlade so ocenili, da morajo objekti javne oblasti prvenstveno izražati ustavni in pravni red Republike Slovenije ter predstavljati institucije države, lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava, ne pa stališč posameznih funkcionarjev, predstojnikov.
Kot so sporočili, predlog zakona ne omejuje ustavno zagotovljene svobode izražanja posameznikov, društev, političnih strank, verskih skupnosti ali drugih organizacij, saj ureja izključno uporabo objektov javne oblasti in ravnanje institucij, ki opravljajo javne naloge.
Vlada je zato podprla predlog zakona ter ga pošilja v DZ. Po njihovem mnenju predlog krepi institucionalno in politično nevtralnost javnih institucij, zagotavlja večjo pravno predvidljivost glede uporabe simbolov na objektih javne oblasti ter prispeva k varovanju ugleda države in njenih institucij.
- Pročelje vlade brez palestinske zastave Aljoša Kravanja
- Palestinska zastava na predsedniški palači Bobo
- Izraelska zastava na pročelju vladne palače Bobo
- Mavrična zastava na ministrstvu za kulturo leta 2022 Ministrstvo za kulturo
Spomnimo, da je dan pred praznikom dneva državnosti poslanska skupina Resnica vložila predlog dopolnitve Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter z njim predlagala uvedbo člena 14.a, ki bi narekoval, da bi bilo na objektih javne oblasti "dovoljeno uporabljati samo tiste zastave, grbe, znamenja, napise, transparente in druge javno vidne oznake, za katere obstaja izrecna pravna podlaga".
Predlog predvideva tudi globe za kršitelje, in sicer bi bili javni zavodi, agencije, skladi in druge pravne osebe javnega prava ob ugotovljeni kršitvi kaznovani z globo od 1500 do 5000 evrov, odgovorne osebe z globo od 500 do 2000 evrov, fizične osebe, ki bi brez soglasja upravljavca na javnem objektu izobesile ali namestile oznake, pa z globo od 300 do 1000 evrov.
Predlog spremembe zakona so podali po več odmevnih odstranitvah zastav z državnih poslopij. Ena prvih potez nove vlade je bila namreč odstranitev palestinske zastave z vladnega poslopja. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je takrat palestinsko zastavo izobesila na pročelje predsedniške palače.
Podobno so odstranili tudi mavrično zastavo, ki je v času meseca ponosa v preteklih letih visela pred ministrstvom za kulturo in s tem izražala podporo LGBTIQ+ osebam. Na ministrstvu so se sklicevali na politično in ideološko nevtralnost državnih ustanov ter poudarili, da pravic pripadnikov skupnosti LGBTIQ+ nihče ne postavlja pod vprašaj, a da po njihovem mnenju podpora posameznim družbenim ali političnim gibanjem ni naloga državnih simbolov in ustanov. Nekdanja kulturna ministrica Asta Vrečko je odstranitev zastave razumela kot simbolno gesto in jo ostro kritizirala.
So pa nekoliko drugačno stališče zavzemali v času prejšnje Janševe vlade, ko so bile na primer na vladnem poslopju izobešene zastave drugih držav oziroma simbolne podpore. Februarja 2022, ob začetku ruskega napada na Ukrajino, so na vladni palači izobesili ukrajinske zastave, maja 2021 pa tudi izraelsko zastavo, s katero je vlada po takratnih pojasnilih Urada vlade za komuniciranje izrazila podporo Izraelu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.