Kot je dejala Andreja Katič tako na odboru kot v izjavi za medije pred začetkom seje, sta s predsednikom vlade Robertom Golob že govorila o možni uresničitvi ustavne odločbe o sodniških plačah. "Verjamem v njegovo odločitev in jo podpiram, da skupaj s pravosodnimi deležniki pripravimo nov zakon, ki bo uredil izvršitev odločbe ustavnega sodišča. Zakon mora biti pripravljen čim prej, oziroma najkasneje v prvi polovici leta," je dejala. Pojasnila je, da gre sicer za projekt predsednika vlade, pri čemer urejanje plač sodi v pristojnost ministrstva za javno upravo. Svojo vlogo pa vidi v tem, da aktivno sodeluje pri pripravi zakonodaje in usklajevanju z vsemi deležniki.

Predsednik vlade se je že sestal in se bo še sestajal s pravosodnimi deležniki, en sestanek pa je sklican tudi že za prihodnji teden, je dejala. Tudi sama se je v teh dneh že sestala s predstavniki vrhovnega sodišča in tožilstva, dogovorjen pa ima tudi sestanek s predsednikom vrhovnega sodišča.

Ob tem je izpostavila neodvisnost pravosodja in pravosodnih funkcionarjev. Obenem pa ne smejo pozabiti niti na podporno osebje v pravosodju.

Katičeva bo, če bo dobila podporo DZ, na mestu ministrice za pravosodje nadomestila Dominiko Švarc Pipan, ki je morala odstopiti po spornem nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani. V izjavi še pred zaslišanjem je dejala, da je z nepravilnostmi seznanjena zgolj iz medijev, zato pričakuje, da bo ob primopredaji dobila več informacij.

Strinja se, da je treba zadevi priti do dna, smotrnost nakupa pa bo sama lahko komentirala, ko bodo znani zaključki preiskave. Glede uporabe stavbe na Litijski pa je spomnila, da je sodstvo povedalo, da stavba na Litijski zanje ni primerna.

Katičeva je naklonjena načrtovani spremembi sodniške zakonodaje, ki je v pripravi, se pa sprašuje, ali je smiselno širiti tudi sestavo Sodnega sveta s sedanjih 11 na 15 članov. Glede omenjenega vprašanja bi bilo po njenem "treba opraviti še en premislek", enako glede načrtovane profesionalizacije statusa predsednika Sodnega sveta, je izpostavila. Glede predlagane uvedbe enovitega sodnika pa poudarja, da se zaradi tega ne sme poslabšati dostop državljanov do sodišč in do sodnega varstva.

Glede problematike izločanja dokazov v sodnih postopkih se Katičeva strinja, da je to velik problem domačega sodstva, zato bodo, če bo potrjena za ministrico, v zelo kratkem času pripravili posvet o tej temi. Glede zastaranja sodnih postopkov pa je poudarila, da omenjene problematike najverjetneje ne bo mogoče nasloviti z aktualno novelo zakona o kazenskem postopku, ki je v pripravi, temveč bo to predmet ene od naslednjih novel.

Eden od izzivov nove ministrice za pravosodje bo tudi problematika prezasedenosti slovenskih zaporov in pomanjkanja pravosodnih policistov. "Če želimo dobiti zadostno število pravosodnih policistov, mora biti ta poklic tudi primerno nagrajen, zagotovo pa je časten in zahteven," je poudarila Katičeva in dodala, da je treba omenjeno vprašanje nasloviti v okviru pogajanj, ki potekajo sedaj. Zagotovila je tudi, da si bo prizadevala za zaupanje v sodstvo, zato bo vse, česar se bo lotila, delala v soglasju z deležniki v pravosodju.

Poudarila je tudi, da dosedanji državni sekretar Igor Šoltes in nekdanji generalni sekretar Uroš Gojkovič, katerih imeni sta se pojavili v omenjeni aferi, ne bosta del njene najožje ekipe. Kdo to bo, pa za zdaj še ni razkrila. Katič je danes odgovarjala tudi na vprašanja o problematiki izločanja dokazov, zastaranja postopkov in s tem povezane prenove zakonodaje, o reševanju prostorske stiske v zaporih in kadrovske problematike, pa tudi o boju proti korupciji. Prav to so bili sicer izzivi, ki jih je kot zahtevne prepoznala tudi sama in že napovedala nekatere zakonske spremembe in prenos več direktiv v slovenski pravni red.

Potrdila je, da bo takoj preklicala vsa pooblastila uslužbencem ministrstva. "Ne, ker ne bi zaupala nekaterim sodelavkam in sodelavcem, ampak predvsem zato, da vidim, kakšna pooblastila imajo in predvsem tudi, da se lahko sama prepričam o njihovih znanjih in kompetencah za opravljanje najpomembnejših zadev," je dejala. Ob tem pa je vzela v bran zaposlene na ministrstvu, s katerimi je že delala, in dejala, da ve, "da v kolikor bi jim bila dana možnost, bi v postopku tudi opozorili na morebitne nepravilnosti". Prav tako je dejala, da je bilo na ministrstvu v tem mandatu narejenega veliko dobrega, na kar se zaradi afer pozablja.

Zaupa tudi v delo organov pregona, tisti, ki so karkoli naredili narobe, pa morajo za to tudi odgovarjati.

Prav tako je napovedala zakonodajo, ki bi preprečevala t. i. strateške, neupravičene ali slapp tožbe proti medijem, saj "ni demokracije, če ni tudi svobode medijev".

Katičeva, ki je funkcijo ministrice za pravosodje opravljala že v vladi Marjana Šarca, je sicer odgovarjala tudi na vprašanja o problematiki femicida, spolnega nasilja nad ženskami in zaščite najranljivejših oseb.

V slovenski pravni red želi prenesti tudi evropsko direktivo o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. "V mislih imam tudi kibernetski kriminal, ki želi ženske utišati, da se ne pojavljajo več ne v politiki, ne na medijskem prostoru, ne nevladnih organizacijah," je dejala in dodala, da si nekateri želijo ženske "vrniti za štedilnik". "Na to ne bomo pristali," je bila odločna.

Posodobiti je treba kazenskopravni okvir o boju proti trgovini z ljudmi ter o boju proti okoljskemu kriminalu. Napovedala je tudi posebno delovno skupino, ki bi se lotila širše novele zakona o prekrških.

Ob spremembah kazenske zakonodaje pa pričakuje tudi "pobudo za spremembo kaznivega dejanja nasilništva, zlasti v povezavi s posebnimi oblikami nasilja, ki se v zadnjem letu vse pogosteje žal pojavljajo tudi v različnih športnih panogah", pri čemer je spomnila na izgred na nedavni nogometni tekmi v Murski Soboti.

Odbor DZ za pravosodje je današnjo predstavitev kandidatke za ministrico za pravosodje Katičevo z osmimi glasovi za in štirimi proti potrdil kot ustrezno. Dokončno bo DZ o njenem imenovanju odločal v torek prihodnji teden..