Policisti opozarjajo, da je kurjenje, sežiganje ali uporaba odprtega ognja v naravnem okolju dovoljena le ob pogoju, da je za to urejeno kurišče.
Kurišče mora biti ves čas nadzorovano, po sežiganju pa je treba ogenj pogasiti in žerjavico pokriti z negorljivim materialom. Prepovedano je kuriti ali sežigati ob prometnih komunikacijah, zažigati kmetijska neobdelovalna zemljišča in nerodovitne površine, kot so npr. pašniki, travniki, ledine in trstišče.
Še posebej je prepovedano sežigati gorljive tekočine in materiale, pri katerih pri gorenju nastajajo močan dim ali strupeni plini ali so kako drugače škodljivi za okolje, opozarjajo policisti.
V uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju so predpisani pogoji za kurjenje v naravnem okolju. Če ti niso izpolnjeni, je kurjenje in sežiganje v naravnem okolju prepovedano.
Zakon o gozdovih predpisuje, da mora biti ob požiganju travišča ali ledine na območju, na katerem ogenj lahko ogrozi gozd, ali ob sežiganju rastlinskih ostankov na njivah stalno navzoča polnoletna oseba, ki ima nadzor nad ognjem. Če tega ne upošteva, se posameznik kaznuje z globo v višini od 200 do 600 evrov.
Visoke denarne kazni
Na podlagi zakona o gozdovih se zaradi kurjenja na neurejenih kuriščih ali uporabe odprtega ognja v gozdovih, ki so določeni za požarno ogrožene, lahko kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik. Kazen v tem primeru znaša od 1.000 do 30.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 600 do 1.500 evrov.
Kadar zaradi požara nastanejo večja gmotna škoda ali telesne posledice, se dejanje opredeli kot kaznivo dejanje. Policisti v takšnih primerih zavarujejo kraj kaznivega dejanja in ugotavljajo dejanske vzroke in odgovornost za kaznivo dejanje.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.