Franca Hočevarja, direktorja Inštituta za rehabilitacijo v Ljubljani, so omenjali kot kandidata z največ možnostmi. Hočevarja je podprlo 19 od 25 članov sveta, čeprav bi bilo dovolj že 13. Njegovo imenovanje mora sedaj potrditi še vlada.
Novo imenovani direktor bo zamenjal Sergeja Hojkerja, ki od oktobra lani vodi zavod kot vršilec dolžnosti direktorja. Vodenje je prevzel po septembrskem odstopu Primoža Rodeta, ki je sledil izbruhu afere z operacijskimi mizami.
Po izvolitvi na svetu zavoda je Hočevar izrazil presenečenje in zadovoljstvo nad tako veliko podporo, na katero pa so po njegovih besedah vezana tudi velika pričakovanja. Kot je pojasnil, bo službo generalnega direktorja lahko nastopil konec februarja ali v začetku marca, zaveda pa se, da ga čaka veliko dela. Najprej bo moči usmeril v oblikovanje "management tima", takoj je treba začeti delati tudi na reorganizaciji. Sicer pa je v svojem programu med drugim predvidel potrebo po spremembi ustanovitvenega akta in statuta zavoda. Za pripravo ustreznih podlag za te spremembe je svet zavoda zato že danes oblikoval posebno komisijo.
Na drugem razpisu kar devet kandidatov
Na drugem, ponovljenem razpisu se je za mesto generalnega direktorja potegovalo devet kandidatov. Člani sveta zavoda so vsem dali možnost kratke, petminutne predstavitve programa, ki je ni izkoristil le Janez Klun. Večino je prepričal Franc Hočevar, za vodjo poslovno svetovalne hiše Be Solution Tomaža Scharo so glasovali trije člani sveta iz vrst zaposlenih, vsi ostali kandidati Erik Vrenko, Miroslav Končina, Samo Fakin, Alojz Krapež, Janez Klun, Dragec Kovač ter Zvonko Hočevar pa so ostali brez glasu podpore.
Programi, ki so jih predložili kandidati, so bili po besedah predsednice razpisne komisije Lidije Apohal Vučkovič raznoliki. Komisija je v njih presojala predvsem tri vsebinske sklope: odnos do strategije razvoja temeljnih dejavnosti KC, pogled na obvladovanje poslovnega sistema in procesov ter na celovito vodenje upravljanja v KC. Na tej podlagi pa je kot zelo celovite in konsistentne ocenila programe Sama Fakina, Tomaža Schare in Franca Hočevarja, ki se vsak na svoj način lotevajo teh vprašanj.
Hočevar v predstavitvi izpostavil vrhunskost
Hočevar je v predstavitvi kot tri najpomembnejša izhodišča svojega programa izpostavil videnje kliničnega centra kot vrhunske ustanove, razpoznavne po vrhunskih storitvah, ter kot osrednje ustanove s terciarnimi obveznostmi, ki skrbi za kakovostno razvijanje medicinske stroke in sooblikuje zdravstveni sistem. Kot tretje pa je po njegovih besedah treba skrbeti, da bo KC tudi kakovostna regionalna bolnišnica za ljubljansko gravitacijsko območje. Da pa bi vse to lahko uresničili, bi potrebovali zelo dobro organizacijo. Pri tem je Hočevar omenil večjo avtonomijo vsebine in programov, večjo piramidalno strukturo vodenja ter vzpostavitev učinkovitega vodenja, managementa na nižjih ravneh. V svojem programu predvideva tudi gospodarno ravnanje z razpoložljivimi viri, tudi s človeškimi (dodajanje novih znanj, motivacija, nagrajevanje).
Prav slednje je vzbudilo nekatere pomisleke, saj je Rasta Rakar iz zdravniškega sindikata Fides v KC Hočevarja spraševala o tem, kako si predstavlja racionalizacijo zaposlovanja na račun povečanja dela sredstev za stimulacije, in sicer ob dejstvu, da v KC že sedaj primanjkuje 150 zdravnikov ter približno 350 medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev. Kot je še pojasnila, so med zdravniki dobili preferenčni glas: že ob prvem razpisu so podprli Scharo, saj so v njegovem programu videli možnosti za spremembe, ki si jih želijo.
O programih kandidatov je že pred današnjo sejo razpravljal tudi strokovni svet KC, vendar pa se, kot je pojasnil strokovni direktor KC Zoran Arnež, niso opredeljevali za posamezne kandidate. Kot je opozoril Arnež, pa bo treba zelo natančno opredeliti vizijo KC in njegovega razvoja v naslednjih desetih letih, pri čemer se je treba zavedati, da stopa Slovenija v evropski zdravstveni prostor. Na novinarsko vprašanje je strokovni direktor komentiral tudi napovedane spremembe statuta zavoda. V kakšni smeri bodo šle te spremembe, sicer ne ve, zgolj posvetovalna vloga strokovnega sveta in strokovnega direktorja ter prenos odločanja v organizacijske enote (klinične oddelke, klinične inštitute) pa se po njegovem prepričanju, vsaj v kontekstu integracije strok, doslej ni izkazala za preveč uspešno.
