Financiranje zdravljenja redkih bolezni, a ne za vse otroke

Sredstva sklada bo vodila zdravstvena zavarovalnica na ločeni računovodski evidenci. Financiral se bo s sredstvi, ki jih za financiranje zdravljenja redkih bolezni zavod zagotovi iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja ter s sredstvi od donacij posameznikov ali podjetij. Če sredstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in donacij ne bodo zadostovala, bodo dodatna sredstva zagotovili iz proračuna.

Financirali bodo zdravstvene storitve zdravljenja redkih bolezni in uvoz zdravil. Bolniki z redkimi boleznimi bodo do financiranja upravičeni, če gre za zdravstvene storitve zdravljenja redkih bolezni, za katere v Sloveniji ni enakovredne oblike zdravljenja ali enako učinkovitega zdravila in če gre za zdravljenje ali preprečevanje redke bolezni, ki je življenjsko ogrožajoča.

Bolniki bodo do financiranja upravičeni tudi, kadar gre za zdravila, ki nimajo dovoljenja za promet v EU, imajo pa dovoljenje za promet institucije za zdravila tretje države z enakimi zdravstvenimi standardi, ki veljajo v EU. Hkrati predlog omogoča dostop do naprednih zdravil po t. i. pospešenem postopku, ki se bo lahko uporabil, ko bo odbor za zdravila za uporabo v humani medicini Evropske agencije za zdravila podal pozitivno mnenje, dokončno dovoljenje za promet v EU pa še ne bo izdano, ali ko bo dovoljenje na ravni EU že izdano, vendar zdravilo v Sloveniji še ne bo uvrščeno na listo zdravil, ki se financirajo iz obveznega zavarovanja.

Financirali bodo tudi stroške vključitve v klinično raziskavo najmanj tretje faze, če gre za zdravilo z že izkazano klinično relevantno učinkovitostjo in če stroškov ne krije izvajalec raziskave.

O pravicah iz zakona bo odločala uradna oseba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Postopek se bo začel z vložitvijo vloge z mnenjem zdravniškega konzilija, predračunom predvidenih stroškov in časovnico zdravljenja. Zavod mora odločiti v 15 dneh od prejema popolne vloge. Zoper odločbo ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem postopku. Vlagatelj lahko zahteva, da se v konzilij zdravnikov vključi dodatni član iz tujine, ki mora biti član evropske referenčne mreže ali uradne nacionalne mreže za redke bolezni države članice OECD.

Društvo Viljem Julijan je ob sprejetju zakona izrazilo mešane občutke. Menijo namreč, da sprejeta rešitev v ključnem delu ne prinaša zadostne pomoči.

Kot opozarjajo, sklad ne bo kril stroškov zdravljenja otrokom, ki so vključeni v prvo fazo kliničnih študij, temveč le tistim v tretji fazi. To po njihovih besedah pomeni, da bodo morali starši nekaterih otrok – med njimi tudi triletnega Aleksa s hudo redko boleznijo – še naprej zbirati donacije, saj nimajo časa čakati več let, da terapije dosežejo poznejše faze raziskav.

Poudarjajo tudi, da otroci z najtežjimi diagnozami nimajo časa za dolgotrajne postopke, saj bolezen napreduje, vsak mesec pa lahko pomeni izgubo sposobnosti ali celo življenja. "Da klinična študija pride do III. faze lahko traja leta in leta," so sporočili in dodali, da so prav v tem delu skrajno razočarani. "Težko razumemo, da zakon in sklad, ki naj bi bil namenjen najtežje bolnim otrokom, Aleksu in vsem drugim otrokom v takšni situaciji odreka možnost kritja stroškov zdravljenja," pravijo.

Pozdravljajo pa sicer, da zakon odpira možnost financiranja zdravljenj v tujini tudi za nekatere druge otroke, vendar opozarjajo, da ni zagotovila, da bo do kritja dejansko prišlo. O vlogah bo namreč še naprej odločal ZZZS s strokovnim konzilijem, ki lahko zdravljenje tudi zavrne, mnenje tujega strokovnjaka pa ne bo nujno odločilno.

V društvu zato menijo, da sprejeti zakon pomeni korak naprej, vendar še ne zmage za otroke z redkimi boleznimi. "Dobili smo korak naprej, nek žarek upanja za nekatere male borce, a šele praksa bo pokazala, ali bo ta sklad resnično zaživel ali pa bo ostal le črka na papirju, ob tem pa nas zelo skrbi, da bodo družine otrok z redkimi boleznimi še naprej prisiljene v javne prošnje in zbiranje sredstev za zdravljenje svojih otrok," dodajajo.

Skrbi jih, da bodo številne družine še naprej primorane v javne zbiralne akcije. Napovedujejo, da se bodo še naprej zavzemali, da sklad postane dejanski most do zdravljenja, ne zgolj formalna možnost.

Predlagateljica zakona, poslanka SD Meira Hot je pred tem v obrazložitvi predloga znova poudarila, da z zakonom ne rešujejo vseh bolezni in težav zdravstvenega sistema, ampak je konkreten korak naprej na tem področju. "Država, ki zmore financirati velike infrastrukturne projekte, ogromne obrambne izdatke, zmore tudi to, da zaščiti najranljivejše," je dejala.

Po njenih besedah zakon prinaša tri ključne rešitve, in sicer jasen in transparenten mehanizem odločanja o financiranju terapij za redke bolezni, ki temelji na strokovnih merilih, ter finančno stabilnost in predvidljivost.

Poslanec SDS Jože Tanko je napovedal, da bodo predlog podprli, a opozoril, da zakon ne rešuje vloge lečečega zdravnika in konzilija. "Lahko zagotovimo sredstva bodisi v okviru rednega sistema bodisi tako kot predvideno, vendar mnenj teh organov, ki so obvezni v postopku, spremeniti ne moremo," je povedal.

Zato so v poslanski skupini SDS danes ponovno predlagali enako dopolnilo kot na matičnem odboru, a ga člani odbora v torek niso sprejeli. Predlagajo, da bi družinam, ki jim konzilij zdravnikov zdravljenja ne odobri in se odločijo za zbiranje denarja, sklad doplačal zdravljenje v tujini, če zberejo vsaj 20 odstotkov potrebnih sredstev.

"Tiste družine, ki se z odločitvami konzilija ne strinjajo in se odločijo za zbiranje sredstev, so po tem zakonu popolnoma izločene iz sofinanciranja. Mislim, da bi bilo smiselno, da bi družinam, ki zberejo vsaj 20 odstotkov potrebnih sredstev, moral sklad ne glede na stališča zdravstvene stroke to storitev v tujini sofinancirati," je povedal Tanko. Dodal je, da v teh primerih družine same prevzamejo tveganje zdravljenja.

Strinjal se je, da so taka zdravljenja v tujini izjemno draga, a da so za družine edino upanje. Ob tem je ponovno predlagal, naj se vlada ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zdravljenje dogovorita s klinikami, ki zdravijo redke bolezni, saj bi tako potreben znesek "padel za trikrat do petkrat".

Hotova je odgovorila, da dopolnilo ne rešuje problematike, ki jo je navedel Tanko. Po njenem mnenju je v takih primerih ključna določba, da se lahko v konzilij zdravnikov vključi tuji strokovnjak, kar bo dalo staršem možnost, da vključijo zdravnika, ki tako zdravljenje izvaja.

Poslanka NSi Iva Dimic je napovedala podporo predlogu in dopolnilu SDS, saj menijo, da bi morala država priti nasproti družinam, ki zbirajo denar za zdravljenje redke bolezni v tujini. Poudarila je, da zdravniški konzilij ne more ubiti upanja, če starši najdejo rešitev za svojega otroka v ZDA.

"Štiri leta sem vas poslušala, kako skrbite za socialno državo, kako skrbite za enakovrednost. Če ne boste podprli tega dopolnila, so bile vaše besede štiri leta prazne in lažne, ker dopolnilo daje upanje tistim staršem, ki imajo že nekaj zbranih sredstev," je prepričana Dimic.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je prepričan, da bo zakon sprejet soglasno, saj morajo imeti vsi isti cilj. "Ta cilj je, da če je otrok bolan, če ima redko bolezen, če zdravilo za to obstaja, to zdravilo tudi dobi in da to zdravilo plača država brez pardona," meni.