Kdaj bomo v Sloveniji dokončno legalizirali konopljo?

Ameriški inštitut Cato je v svoji analizi učinkov prohibicije na ameriško družbo v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja ugotovil, da je prepoved alkohola povzročila razvoj črnega trga, razmah organiziranega kriminala in izpad davčnih prihodkov za državo. Zakonski predpis se v tem primeru ni uspešno zlil s prakso, prepoved pa ni dosegla učinkov, zaradi katerih je bila uzakonjena.

V istem obdobju so prohibicijo zahtevali tudi na Slovenskem, predvsem kleriki. Po besedah zgodovinarja dr. Andreja Studena so svarili pred družbenomoralnim kolapsom, če se bo ljudstvo še naprej opijalo z alkoholom. Prohibicija bo vodila iz opite in dekadentne v trezno in cvetočo družbo, je obljubljala propaganda prohibicijskih pridigarjev.

Kot primer dobre prakse t. i. suhe države, ki po novem družbeno cveti, so izpostavljali takratne ZDA. Toda realnost je bila drugačna. Čeprav je prva leta prohibicije uživanje alkohola upadlo, je pozneje naraslo za 60 odstotkov glede na stanje pred uvedbo prohibicije, ki je kontraintuitivno sprožila splošni val alkoholnega hedonizma, namesto da bi ga zamejila in odpravila.  

Slovence je bilo že takrat težko preslepiti, zato prohibicija alkohola pri nas nikoli ni ugledala luči realnosti, namesto mafije po zgledu ZDA pa je nastala naša znamenita kultura vinogradništva, ki je pozneje prerasla v profesionalizacijo in globalni posel slovenskih vinogradnikov. Zanimivo je še, da kleriki pred stotimi let v svoji propagandi niso problematizirali vzgajanja trte in pridelovanja grozdja. Uživanje nepredelanega sladkega grozdja so videli kot božji dar ter zato dovoljeno hedonistično pregreho.

Podobno zadržan odnos, kot so ga imeli takratni kleriki do gojenja trte, ima še danes veliko ljudi do gojenja konoplje – rastlina da, ne pa tudi opojni vršički (kanabis). Pridelovanje konoplje z nizko vsebnostjo kanabinoida THC (t. i. industrijska konoplja) je v zadnjih letih postalo pravi globalni trend, tudi v Sloveniji pa imamo kar nekaj uspešnih podjetij, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo industrijske konoplje. Iz rastline konoplje je namreč mogoče trajnostno ustvarjati kopico raznoraznih izdelkov, zato jo mnogi, tudi Organizacija združenih narodov (OZN), dojemajo kot enega ključnih naravnih virov prihodnosti.

V zadnjih letih smo priča tudi preboju medicinske uporabe konoplje oziroma kanabisa. Kljub temu da je znanstvenih dokazov o zdravilnih učinkih konoplje in njenih derivatov ogromno, med splošno in strokovno javnostjo še vedno obstaja določena skepsa do njihove medicinske rabe. Posledično je področje medicinske rabe konoplje in njenih derivatov pri nas še vedno pomanjkljivo urejeno, dostop do zdravilne konoplje pa je za bolnike omejen. Največji problem na tem področju je še vedno samooskrba Slovencev s to zdravilno rastlino.

Kaj pa rekreativna uporaba konoplje in njenih vršičkov? Tako ulica kot državni proračun kažeta, da ima prohibicija kanabisa podobne učinke na današnje uporabnike in družbo, kot jo je imela prohibicija alkohola v prejšnjem stoletju v ZDA. Nepreverjena (uvožena) roba na črnem trgu, ki ga obvladuje organiziran kriminal, ki državi vsako leto ne plača milijonov davkov od tega donosnega (ilegalnega) posla, je v Sloveniji dostopna praktično povsod. Na tem mestu se zastavlja vprašanje, na kakšen način bi lahko legalizacija rekreativne uporabe konoplje oz. njenih vršičkov poslabšala obstoječe stanje, ki je posledica prohibicije in je daleč od idealnega?

Po uradnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je vsak sedmi Slovenec v življenju vsaj enkrat kadil travo, čeprav je realna številka verjetno nekoliko višja. Številka pa ni visoka, sploh če upoštevamo število kadilcev cigaret in pivcev alkohola, ki za javno zdravje predstavljajo precej večje tveganje in strošek.

V Sloveniji 250.000 ljudi boleha za alkoholizmom

Kadilcev je v Sloveniji slaba četrtina, medtem ko se ga skoraj polovica Slovencev vsaj enkrat na leto tvegano napije. Po podatkih NIJZ sicer kar 250.000 Slovencev boleha za alkoholizmom. Eden od argumentov proti popolni legalizaciji trave je prepričanje, da se bo število uporabnikov kanabisa zaradi tega povečalo, a prakse iz tujine kažejo drugačno sliko. 

Vzemimo za primer ameriško zvezno državo Kolorado, ki je pred šestimi leti sprožila pravi val legalizacije konoplje v ZDA in drugod po svetu. Kolorado je površinsko velik za trinajst Slovenij, ima trikrat več prebivalcev in skoraj dvakrat višji BDP na prebivalca od slovenskega. Leta 2014 so tam popolnoma legalizirali travo – tudi za nadzorovano rekreativno uporabo – po petih letih pa se že vidijo jasni učinki nove ureditve, ki jih beležijo vsakoletna merjenja in analize glavnih indikatorjev. Ugotovitve so spodbudne in ne potrjujejo strahov travofobnih zagovornikov prohibicije.

Travo v Koloradu kadi 20 odstotkov mladostnikov, številka pa se od legalizacije ni spremenila oziroma se ni dvignila, kar je pogosto argument zagovornikov prohibicije. Trava bo v primeru legalizacije bolj dostopna, pravijo, več mladih jo bo posledično začelo kaditi in bodo v življenju zašli. Toda letno poročilo zveze države Kolorado o učinkih legalizacije kanabisa je pokazalo, da se je od uvedbe legalizacije povišal delež mladih z zaključeno srednješolsko izobrazbo, zmanjšalo pa se je število predčasnih izhodov iz izobraževanja.

Mogoče je trava, tako kot je postal alkohol v času prohibicije, za mnoge privlačna ravno zaradi tega, ker ima auro prepovedanega sadeža in je njeno kajenje na neki način simbol uporništva. Zagotovo pa je prohibicija tista, ki mlade preko trave vodi v trše droge – vendar ne zaradi opojnosti trave, zaradi katere bi si mladi želeli še močnejšega fiksa, temveč zaradi cestnih dilerjev, ki poleg trave pogosto ponujajo in prodajajo še trše substance in s tem spravljajo mlade v skušnjavo.

Legalizacija zmanjša dostop do drugih drog

Legalizacija trave tako ne bi povečala števila uporabnikov, kvečjemu bi jih zaščitila. Kupovali bi preverjeno robo pri licenciranih proizvajalcih in prodajalcih, preko katerih ne bi prišli v stik s tršimi drogami. Za mladino in ostale je posledično najbolj varna uporaba mehkih drog legalna in regulirana, tako kot to velja za farmacevtske izdelke. V tem kontekstu je zanimivo, da poznamo smrtne žrtve zaradi predoziranja tako z alkoholom kot s farmacevtskimi proizvodi, medtem ko smrtno predoziranje človeka s travo ni mogoče.

Legalno rekreativno uživanje trave prav tako nima večjih posledic za varnost v prometu. Če marsikdaj slišimo argument, da bi po legalizaciji rekreativne uporabe konoplje kar naenkrat avte vsi vozili zadeti, pa podatki iz Kolorada kažejo, da je bilo med letoma 2014 in 2017  le 7 odstotkov vseh kazni za vožnjo pod vplivom zaradi trave – 350 od skupno 5.000 primerov. Glavni vzrok prepovedanih voženj pod vplivom je še vedno alkohol.

V Koloradu so legalizirali tako gojenje in prodajo kot rekreativno uživanje trave. Konopljine vršičke so obdavčili na strani pridelovalca in prodajalca s 15-odstotno trošarino ter 15-odstotnim davkom na dodano vrednost na strani potrošnika. V letu 2018 je celoten trg s konopljo v Koloradu obrnil 1,2 milijarde dolarjev, država pa je od tega ustvarila 270 milijonov novih prihodkov. Kalifornija je v letu 2018 od konopljarske industrije pobrala 345 milijonov novih davkov, zvezna država Washington pa 376 milijonov. Malo manjše številke opažajo še v Oregonu in Nevadi.

Popolna legalizacija konoplje je v času, ko se nam obeta nova (globalna) recesija, odlična priložnost za našo državo, ki si lahko od legalizacije obeta nove davčne prihodke od proizvodnje, predelave in prometa s konopljo, nove legalne zaposlitve v sektorju ter davčne prihodke iz naslova plač ter socialnega zavarovanja, posledično gospodarsko rast, razvoj podeželja in ekonomsko deprivilegiranih območij ter dodaten razvoj butičnega turizma. Legalna industrija s travo bi lahko za državni proračun po grobi oceni pridelala do 100 milijonov evrov na leto.

Legalizacija prinaša davčne koristi

Ključna je predvsem ustrezna regulacija področja, ki mora biti usmerjena v zaščito potrošnika, urejen sistem samooskrbe in zagotavljanje kakovosti izdelkov. Eden od načinov urejanja področja legalne proizvodnje in prometa s konopljo in njenimi derivati je uvedba državnih licenc tako za pridelovalce kot prodajalce. V vsakem primeru pa je ključna samooskrba s travo – Slovenec naj jo goji, Slovenec naj jo prodaja, Slovenec naj jo uživa, po možnosti tudi čim več turistov. S takšno ureditvijo bi dodana vrednost celotne verige ostala doma.

Kadar je legalizacija konoplje na dnevnem redu politike, sploh v času predvolilnih kampanj, so mnogi politiki glasni, kako bi legalizacijo podprli, kako je nujno potrebna. Politične stranke (SD, SMC in Piratska stranka) so imele v zadnjih letih pripravljenih nekaj zakonskih iniciativ za drugačno zakonsko ureditev regulacije konoplje, a leve stranke očitno še niso našle tiste prave formule, po kateri bi si razdelile politične točke za legalizacijo tako, da bi bile vse zadovoljne s simbolnim izkupičkom. Očitno bomo morali odločitev v svoje roke vzeti državljani – najprej na predčasnih volitvah, če to ne bo zadostovalo, pa prek referenduma.