Evropski komisar za širitev Olli Rehn ter slovenski in hrvaški zunanji minister Samuel Žbogar in Gordan Jandroković so v Bruslju govorili o novih zamislih pri reševanju vprašanja meje in zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU. "Rehn je imel neke nove zamisli, kako bi stvari premaknili naprej, o katerih moramo sedaj vsi skupaj in vsak zase razmisliti," je povedal Žbogar po koncu več kot tri ure trajajočega srečanja.
Rehn podrobnosti ni želel razkriti. Povedal je le, da je z ministroma govoril o "novih možnostih za mandat in delovne metode za rešitev spora", pri čemer se je skliceval na pogajalski okvir Hrvaške in Ustanovno listino ZN. "Stranke v sporu si morajo prizadevati, da se spor reši s pogajanjem, preiskavo, mediacijo, spravo, arbitražo, sodno rešitvijo, z obračanjem na regionalne ustanove ali regionalne dogovore, ali z drugimi mirnimi sredstvi po lastni izbiri," je Rehn prebral odstavek iz listine ZN. "To je podlaga za naše delo."
Haag le ena od možnosti
V pogajalskem okviru, na katerega se je prav tako skliceval Rehn, je sicer izrecno omenjeno Meddržavno sodišče v Haagu, za katerega si kot način reševanja vprašanja meje vztrajno prizadeva Hrvaška. Na vprašanje, ali je komisija spremenila svoje mnenje in gre v smeri reševanja vprašanja meje na sodišču v Haagu, pa ni dal jasnega odgovora. Povedal je le, da je to ena od možnosti. "Nadaljevali bomo razpravo in poskusili najti najboljšo možnost za rešitev vprašanja meje in hkrati deblokiranje pogajanj," je dodal.
Skupna izjava Slovenije in Hrvaške
Kot del procesa reševanja odprtih vprašanj je Rehn omenil možnost, da bi državi podpisali skupno izjavo o tem, da noben dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 ne bi prejudiciralo izida ali kakor koli zavezalo eno ali drugo državo pri reševanju vprašanja meje. "Osebno menim, da bi bilo to dragoceno dejanje krepitve zaupanja in korak v pravo smer," je poudaril.
Hrvaški premier Ivo Sanader je že sporočil, da je Zagreb pripravljen podpisati to izjavo, da pa mora biti nanjo pripravljena tudi Slovenija. Hkrati je poudaril, da bi bili s podpisom odpravljeni vsi razlogi za slovensko blokado pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Podobno meni tudi Jandroković. "Ta izjava je zelo pomembna. Verjamemo, da bi lahko bila dober temelj za deblokado pogajanj," je dejal in morebitno skupno izjavo izpostavil kot pozitiven element pogovorov v Bruslju.
Žbogar pa, nasprotno, trdi, da izjava sama še ne bo dovolj za to, da bi Slovenija sprostila pogajanja Hrvaške. "Hrvaško stran je zanimalo, v katerem trenutku bi Slovenija lahko sprostila pogajanja. Tukaj niso dobili odgovora, ki bi ga želeli. Pogajanja bomo sprostili, ko se bodo spremenile okoliščine in ko bo to del nekega širšega dogovora," je dejal.
Kmalu nasvidenje ...
Komisar Rehn je ocenil, da je bil sestanek konstruktiven. Hrvaški minister pa je menil, da je mogoče priti do rešitve, a da je težko reči, kako blizu je dogovor. Pogovori se bodo nadaljevali. Na vprašanje, kdaj se bo trojica naslednjič sestala, je Jandroković odgovoril, da pričakuje novo srečanje naslednji teden.
O pogajalski konferenci, napovedani za 27. marec, pa je Jandroković dejal, da bi hrvaška stran seveda želela takrat odpreti ali zapreti nova poglavja, a da je to odvisno od Slovenije.
Pahor z Merklovo o meji s Hrvaško
Premier Borut Pahor pa se je o slovensko-hrvaškem vprašanju pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel. Po srečanju v Berlinu je izrazil upanje, da bo mogoče mejni spor rešiti z mediacijo. Kanclerka pa je dejala, da je težavo treba rešiti. "Prej bo to, bolje bo," je poudarila. Pahor je ob tem opozoril, da si slovenska vlada ne želi poglobitve težav kasneje, ko bo za ratifikacijo vstopa Hrvaške v EU potrebna dvotretjinska večina v slovenskem parlamentu.
Mesič: Slovenci so me presenetili
"ZDA podpirajo hrvaško stališče, da je treba mejne spore reševati na mednarodnih sodiščih, vse ostalo pa pomeni izsiljevanje. V Evropi imajo več kot 30 primerov spornih meja, nikomur pa ne pride na pamet, da bi zaradi tega izvajal blokade in meddržavne škandale. Če Slovenija ne želi popustiti, je naloga EU, da najde načine, da jo v to prisili," navaja Nacional mnenje ameriškega diplomata.
Hrvaški predsednik Stjepan Mesić je včeraj za slovensko nacionalno televizijo povedal, da na Hrvaškem niso pričakovali, da bo Slovenija blokirala hrvaška pogajanja z Evropsko unijo. "Glede na to, da smo že tradicionalno v dobrih odnosih, tega res nisem pričakoval. Na Hrvaškem nihče ni pričakoval, da bo Slovenija storila kaj takega, saj so bili naši odnosi vzorni,“ je povedal.
"Slovensko-hrvaški mejni spor je treba rešiti s pomočjo mednarodnega prava in pred mednarodnim sodiščem. Morebitna alternativa omenjene rešitve bi lahko bila zamrznitev spora, ne pa sprejetje nečesa, kar bi bilo rezultat pritiskov,“ je še povedal Mesić in poudaril, da če se že spoštujejo mednarodne konvencije, potem se mora zaupati tudi mednarodnemu sodišču in njegovim odločitvam. "Hrvaška bo sprejela vsako odločitev sodišča,“ je ponovil.
Med pogovorom je večkrat poudaril, da ne razume, zakaj bi bila Slovenija, kot članica Evropske unije in Nata, proti mednarodnim institucijam, oziroma zakaj Slovenija ne zaupa sodišču. "Hrvaška pod takimi pritiski ne more nadaljevati pogovorov o vstopu v Unijo, saj so pripeljali do tega, da Hrvaška mora popustiti Sloveniji,“ je poudaril. Vprašal pa se je, zakaj bi moral uradni Zagreb popustiti Ljubljani oziroma zakaj bi Ljubljana morala popustiti Zagrebu.
'Dejstev ne more ugotavljati politik splošne prakse'
Mesić meni, da dejstev ne more ugotavljati politik splošne prakse. S tem naj bi meril na nekdanjega finskega predsednika Marttija Ahtisaarija, ki naj bi po predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna vodil mediacijsko skupino. "Mi imamo politike splošne prakse, na eni in na drugi strani. Ne potrebujemo še enega," je poudaril Mesić. "Če že sprejmemo politike, da nam pomagajo, nam morajo le pokazati smer, ne morejo pa reševati bistva zadeve," je dodal hrvaški predsednik.
KOMENTARJI (465)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.