Kdaj morate zaradi dolgotrajnega kolcanja poiskati zdravniško pomoč?

Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ki je bil prejšnji teden obsojen zaradi poskusa državnega udara, so v torek iz hišnega pripora prepeljali v bolnišnico. 70-letnik je namreč dobil napade kolcanja, zaradi katerih je za nekaj sekund prenehal dihati, nato pa je še bruhal, je povedal njegov sin Flavio Bolsonaro.

Kako nevarni pa so lahko takšni napadi kolcanja? Kot je za 24ur.com pojasnila dr. med., specialistka pnevmologije na Kliniki Golnik Anja Ilovar Bezjak, pri običajnih, kratkotrajnih napadih kolcanja pri zdravih osebah ni nevarnosti za prenehanje dihanja.

Kolcanje je namreč nenadno, nehoteno skrčenje prepone in medrebrnih mišic, ki mu sledi hitro zaprtje glotisa (glasilk), kar povzroči značilen zvok. Gre za refleksni lok, v katerega so vključeni periferni živci (frenični, vagusni in simpatični živci) ter centralne strukture v možganskem deblu in hrbtenjači.

Običajni, kratkotrajni napadi kolcanja trajajo nekaj sekund do največ nekaj ur in so večinoma benigni ter spontano izzvenijo brez medicinske intervencije.

Vseeno pa je pri vztrajnem kolcanju, ki traja več kot 48 ur, nujna sistematična diagnostika in obravnava, opozarja Ilovar Bezjakova. "Takšno dolgotrajno kolcanje lahko namreč predstavlja resne osnovne bolezni in ima potencialno življenjsko nevarne posledice," poudarja.

V takšnih primerih je tako mogoče tudi, da oseba zaradi hujšega napada kolcanja preneha dihati: "Vseeno pa je to izjemno redko in skoraj izključno povezano z vztrajnim ali neobvladljivim kolcanjem, ki je posledica resnih nevroloških ali sistemskih bolezni." V večini primerov kolcanje ne povzroči prenehanja dihanja, saj gre za kratkotrajne, nehotene kontrakcije prepone, ki ne motijo osnovne dihalne funkcije.

Izraz težko obvladljivo kolcanje pa se po njenih besedah uporablja za napade, ki trajajo več kot dva meseca. "Na kolcanje je treba torej postati pozoren in poiskati medicinsko pomoč, kadar to traja več kot dva dneva ali kadar se pojavljajo napadi, ki trajajo več kot dva meseca, saj to pogosto kaže na resno osnovno bolezen in lahko vodi do pomembnih zapletov," dodaja.

Medicinska obravnava je ob tem nujna tudi, če kolcanje spremljajo nevrološki simptomi, kot so na primer motnje zavesti, šibkost, motnje govora, če ga spremljajo znaki srčno-žilnih ali respiratornih težav, ali če se pojavi pri bolnikih z znanimi nevrološkimi, malignimi, presnovnimi ali drugimi sistemskimi boleznimi. Posebna pozornost je ob tem potrebna tudi pri starejših, nevroloških bolnikih, bolnikih po operacijah ali pri tistih z oslabljenim požiranjem.

Kot pojasnjuje sogovornica, lahko pride pri bolnikih z nevrološkimi okvarami (npr. možganska kap, poškodbe možganskega debla, medularne lezije) ali tistih z dolgotrajnim, neprekinjenim kolcanjem do izčrpanosti dihalnih mišic, motenj dihalne sinhronizacije, aspiracije in v redkih primerih celo do respiratorne odpovedi.

Pri hujših primerih kolcanja, kot so vztrajni ali težko obvladljivi napadi, so po besedah specialistke pnevmologije lahko prisotne tudi druge posledice, med katerimi med najpogostejše sodijo bruhanje, izčrpanost, dehidracija, podhranjenost, motnje spanja, aspiracija in tudi poškodbe sluznice.

Čeprav so izjemno redki, pa so v literaturi, kot dodaja, dokumentirani tudi smrtni primeri: "Ko je na primer vztrajni napad kolcanja v kontekstu možganske kapi ali drugih resnih bolezni povzročil aspiracijsko pljučnico, respiratorno odpoved ali celo smrt."

Najbolj ogrožene skupine so tako bolniki z nevrološkimi boleznimi (npr. možganska kap, zlasti v posteriorni cirkulaciji ali možganskem deblu), bolniki z napredovalo maligno boleznijo, bolniki po večjih abdominalnih ali torakalnih operacijah ter tisti z resnimi presnovnimi motnjami. 

"Pri običajnih, kratkotrajnih napadih kolcanja pri zdravih osebah pa ni nevarnosti za prenehanje dihanja," še dodaja.