Dilemo, ali bi lahko državni zbor oba referenduma, ki naj bi bila 23. marca, razpisal že na redni seji prihodnji teden, ali pa bo (zaradi upoštevanja poslovniških določb) morda potrebna izredna seja, naj bi v ponedeljek razrešila komisija za poslovnik.
LDS nezadovoljna s Pahorjevimi postopki
Kolegij predsednika državnega zbora se je sicer začel z polemiko med vodjem poslanske skupine Tonetom Anderličem in predsednikom DZ Borutom Pahorjem. Anderliča je namreč razjezilo, ker se je Borut Pahor namesto na komisijo za poslovnik obrnil na zakonodajno pravno službo. "Poslovnik naj razlaga komisija za poslovnik, ne pa zakonodajno-pravna služba," je opozoril Anderlič.
Anderliča čudi, da so bile poslanske skupine z mnenjem te službe, ki je včeraj ugotovila, da bi bila širitev januarske seje z omenjenima točkama glede na nekatere poslovniške določbe lahko vprašljiva, seznanjene šele danes dopoldne, mediji pa so o njem poročali že sinoči. Med drugim je Anderlič spomnil, da je 26. marec skrajni rok (takrat je namreč predviden podpis pristopnih protokolov o vstopu novih članic zveze Nato) za izvedbo referendumov, zato so razlogi za širitev dnevnega reda januarske seje nesporno jasni.
Pahor: Poslovnika se je treba držati!
Predsednik DZ Borut Pahor je pojasnil, da se je na zakonodajno-pravno službo obrnil, ker je menil, da lahko nepristransko pomaga pri razreševanju dileme, ki se je pojavila zaradi "očitne kolizije" med 184. in 186. členom poslovnika državnega zbora. Ta služba je podala zgolj svoje mnenje, ne pa razlage ali dokončnega odgovora o možnostih za širitev dnevnega reda januarske seje. Tega naj bi v ponedeljek poiskala komisija za poslovnik. "Res je treba pri upoštevanju okoliščin spoštovati 26. marec kot skrajni rok, vendar pa se je pri tem treba tudi držati poslovnika," je še dejal Pahor.
Vodja največje opozicijske poslanske skupine Andrej Vizjak (SDS) pa je med drugim opozoril, da "ne bi smeli dopustiti različnih improvizacij ob jasnih določilih poslovnika, saj bo sicer padla še dodatna senca na skupen projekt te države". Pobudo za razpis posvetovalnih referendumov o vstopu v EU in Nato so prejšnji teden vložili vodje poslanskih skupin strank vladne koalicije (LDS, ZLSD, SLS in DeSUS), potem ko so dan pred tem dokončno propadla pogajanja z opozicijo, da bi dosegli soglasje okoli razpisov referendumov.