Posameznik, ki sobe oddaja kot dopolnilno dejavnost, lahko po pravilih sobo odda za največ 150 dni v enem letu. Ta omejitev ponudnikov ne moti, toda država od njih zahteva tudi, da že v začetku leta povedo, katere dni v letu bodo sobe oddali.
“To je popolnoma neživljenjska določba, ker nihče ne ve, kdaj bo dejansko imel goste. Vnaprej predvideti, v katerih dneh bodo prišli gostje, je nemogoče,” je povedal predsednik sobodajalske sekcije pri Gospodarski zbornici Slovenije Uroš Buda.
Država to uredbo zagovarja predvsem zato, ker je tako nad sobodajalci lažji inšpekcijski nadzor. Ne skrivajo pa tudi, da želijo s tem tiste sobodajalce, ki še niso postali samostojni podjetniki, spodbuditi naj to storijo.
“Seveda želimo, da bi se čimveč sobodajalcev odločilo za samostojne podjetnike. Tako bi bilo to delo še bolj transparentno. Na ta način bi lahko uresničevali tudi temeljni cilj, to je povečanje obsega turistične dejavnosti,” je poudaril Marjan Hribar, vodja Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo.
S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi bil status samostojnega podjetnika povezan z veliko birokracije, zaradi česar se mnogim ne splača ukvarjati s ponujanjem sob in se raje znajdejo po svoje.
“Postavlja se vprašanje, kaj želimo v Sloveniji: dobra podjetja ali sivo ekonomijo. Za primer vzemimo počitniško hišo. Vikendaši lahko gostijo prijatelje 60 dni, ne da bi naredili karkoli,” je dodal Buda.
Turisti kot najemniki
Mnogi pa sobe oddajajo na črno. Zlorabe namreč omogoča tudi stanovanjski zakon. Tudi s turistom lahko namreč lastnik sobe sklene običajno najemno pogodbo. Po zakonu pa ga je dolžan prijaviti šele en mesec po tem, ko se vseli. Če takega najemnika torej odkrije inšpektor, sobodajalec ni storil nič narobe in lahko naknadno prijavi oddajo stanovanja. Če pa inšpektorja ni, lahko sobodajalec na prijavo mirno pozabi.
