Zunanji minister Dimitrij Rupel trdi, da Slovenija z vstopom v zavezništvo ne bo izgubila suverenosti. Prav tako zavrača trditve, da vlada javnosti prikriva višino stroškov članstva v zavezništvu in meni, da je vstopanje ena od prednostnih nalog Slovenije. Kljub temu pa bodo o samem vstopu v Nato odločali tudi državljani na razpisanem referendumu. Potem ko sta se za referendum že prejšnji mesec izrekla predsednik državnega zbora Borut Pahor in predsednik države Milan Kučan se k referendumu zdaj nagiba tudi premier Drnovšek.
Po javnomnenjskih raziskavah je za referendum tudi večina državljanov. Ključno pa ostaja vprašanje, kdaj naj bi referendum izvedli – pred ali po uradnem vabilu Nata, ki naj bi ga dobili novembra v Pragi.
Premier Drnovšek meni, da se referenduma lahko razpiše tudi pred povabilom, kar je, kot je sam dodal, nekoliko nenavadno – a vseeno izvedljivo. Po Drnovškovih besedah bi bilo smiselno z odločitvijo o datumu referenduma počakati še nekaj mesecev, ko bo bolj jasno, ali bo Nato Slovenijo dejansko povabil v članstvo. Tudi predsednik parlamenta Pahor pravi, da bi morali z odločitvijo o datumu referenduma počakati do spomladi, ko bodo na srečanju držav članic Nata pripravili predloge sklepov za novembrski vrh v Pragi. Ko bodo, kot je rekel Pahor, "kandidatke za vstop v Nato dobile realnejši namig o končni odločitvi Nata v drugi polovici maja". Takrat bi se o vprašanju datuma razpisa referenduma moral odločiti tudi državni zbor. "Sam sem naklonjen temu, da bi bil referendum po povabilu," je še dodal Pahor.
Na Madžarskem je referendum za Nato uspel, tako kot je uspel v Španiji, medtem ko je na Slovaškem, kjer so referendum razpisali še pred povabilom, propadel. V drugih članicah Nata referenduma o vstopu v zavezništvo ni bilo.
Poleg referenduma o Natu bodo letos tudi predsedniške in lokalne volitve ter volitve v državni svet. Kar pomeni, da bi morali volilci na volišča štiri do šestkrat, če bi bil potreben tudi drugi krog predsedniških in lokalnih volitev. Da bi se privarčevalo nekaj davkoplačevalskih sreddstev, bodo volitve razpisane hkrati. O tem, da bi se jim dodal še referendum, pa niso navdušeni ne politiki in ne stroka.
Stroški volitev in referendumov
Zadnji referendum o zakonu, ki bi omogočil umetno oploditev tudi zdravim samskim ženskam je stal 400 milijonov tolarjev oziroma 1,8 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot sicer stanejo običajne volitve.
Marko Golobič iz republiške volilne komisije je pojasnil, da referednum ali volitve v Sloveniji stanejo od 500 do 600 milijonov tolarjev. Ne glede stroške pa tako Marko Golobič kot Pahor iz vsebinskih razlogov nasprotujeta, da bi trojnim volitvam dodali še referendum o Natu.
Golobič meni, da gre za zelo različna vprašanja in da je tudi narava opredelitev glede teh vprašanj je preveč različna, da ne bi se volitve in referendum izvajali hkrati. Kot je pojasnil, gre pri volitvah predvsem za periodičnost. Pri pomembnih strateških vprašanjih, ki zadevajo sedanjost in prihodnost, pa je treba drugače odločati, dodaja Golobič.
Borut Pahor je prav tako proti morebitnemu združevanju referenduma in lokalnih ter predsedniških volitev. Kot je za 24 ur pojasnil, gre za zelo različne odločitve – odločanje o svojih predstavnikih na lokalni in predsedniški ravni, povsem drugo pa je odločitev o tem ali ljudje vidijo prihodnost za svojo varnost vidijo v zvezi Nato ali izven nje.
Pred razpisom datuma se morajo vodilni odločiti ali bo referendum potekal pred ali po Nato vrhu v Pragi. Po tem pa se lahko razvije debata o združitvi trojnih volitev in referenduma. Davkoplačevalci pa se bomo jeseni lahko odločali o predsedniku, svetnikih v državnem svetu in lokalnih predstavnikih.