
Po podatkih Statističnega urada je povprečna starost prebivalcev Slovenije sredi leta 2022 znašala 43,9 leta. To pa je tik pred tem, ko se po javnomnenjski raziskavi Mediane za Slovence konča mladost. Na Mediani so namreč ob svetovnem dnevu prebivalstva, ki ga obeležujemo danes, v sodelovanju z vodilnim svetovnim združenjem za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN ugotavljali, kako ljudje dojemajo staranje.
Dojemanje starosti oziroma mladosti se seveda razlikuje od posameznika, a je javnomnenjska raziskava pokazala tudi zanimive razlike med državami in kontinenti.
Slovenci mladosti pomahamo v slovo pri 44 letih
Svetovno povprečje kaže, da se občutek mladosti pri večini ljudi zaključi pri 42 letih. Ta meja se je sicer premaknila za dve leti od leta 2018, ko je znašala 44 let.

Občutek mladosti pa je odvisen tudi od zaposlitvenega statusa. Raziskava je tako pokazala, da upokojeni in invalidi konec mladosti doživljajo pri 52. letu, tisti z najvišjo stopnjo izobrazbe (več od visoke šole) pri 43. letu, študentje pa pri 34. letu. Vse ostale skupine dojemajo, da se mladost konča med 42. in 40. letom starosti, pravijo na Mediani. Se pa v primerjavi s prejšnjo raziskavo pri vseh skupinah prag občutka mladosti znižuje, izjema so le gospodinje, kjer ta ostaja enak.
Občutek konca mladosti najhitreje nastopi v Amerikah (40 let), kjer se je meja znižala za šest let. Evropejci v povprečju menijo, da se mladost konča pri 43 letih, kar je tri leta prej kot v letu 2018. Medtem ko se je v Afriki občutek mladosti v zadnjih šestih letih podaljšal za tri leta in se tako izenačil z evropskim pragom. "Blizu tej meji se gibamo tudi Slovenci – občutku mladosti pomahamo v slovo s 44 leti, enako velja na Hrvaškem, medtem ko v Srbiji v mladostnih vibracijah uživajo še eno leto dlje," so zapisali v Mediani.

Evropa se 'postara' pozneje kot ostali svet
En dan smo mladi, drugi dan pa se zbudimo stari? Nikakor ne, občutek konca mladosti namreč ne pomeni, da se avtomatsko začnemo počutiti stare. Namreč, če se v globalnem povprečju občutek mladosti zaključi pri 42 letu, pa se občutek starosti začne šele 12 let pozneje. Svetovno gledano namreč povprečna starost, pri kateri ljudje menijo, da se začnejo počutiti stare, znaša 54 let. To je sicer eno leto manj, kot je bila meja v letu 2018.
Je pa ta občutek, kdaj je človek označen za starega, odvisen tudi od tega, v katerem starostnem obdobju so sami anketiranci. Starejši kot so, bolj se meja premika navzgor. "V skupini od 18 do 24 let se je, na primer, meja znižala za tri leta in zdaj znaša 45 let, enako znižanje opažamo v skupini od 25 do 34 let (47 let) in v skupini od 35 do 44 let (51 let). Prihaja pa do razlik glede na zaposlitveni status – upokojeni in invalidi menijo, da so ljudje stari pri 67 letih, zaposleni in gospodinje pri 53, nezaposleni pri 52, študentje pa pri 47 letih," pišejo v Mediani.

Odgovori se razlikujejo tudi glede na stopnjo izobrazbe. Ljudje brez dokončane izobrazbe se počutijo stari pri 51 letih, kar je za osem let prej kot leta 2018. Tisti, ki imajo dokončano visoko šolo, so, tako kot leta 2018, mnenja, da se ljudje počutijo stare pri 54 letih. Za ostale ravni izobrazbe pa se je meja, kdaj se začne nekdo počutiti star, znižala (za eno ali dve leti) in se zdaj nahaja pri 54. oziroma 55. letu starosti.
V Evropi se glede na izsledke raziskave ljudje začnejo počutiti stare pri 59 letih, kar je šest let pozneje kot v Amerikah in osem let pozneje kot v Afriki, ter najkasneje med vsemi celinami. Starostna meja občutka starosti se je znatno znižala v državah Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, kjer je padla za sedem let. Namreč, prebivalci teh območij menijo, da se začnejo počutiti stare, ko dopolnijo 52 let.
Slovenci se uvrščamo nekje med evropsko in svetovno povprečje. Za stare se imamo, ko upihnemo 57. svečko. Podobno velja tudi za Hrvaško, kjer je meja 58 let, v Srbiji pa 55 let.
Javnomnenjska raziskava je potekala med decembrom 2023 in januarjem 2024. V njej je sodelovalo skupaj 33.866 ljudi, potekala pa je v 39 državah sveta. Svetovno povprečje je izračunano na podlagi populacije polnoletnih ljudi v državah, kjer je potekalo anketiranje. V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 700 polnoletnih prebivalcev Slovenije med 23. in 27. januarjem 2024.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.