Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek se po nastopu nove vlade ni sestal le še z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Janezom Drobničem. Na njegova vabila se na ministrstvu ne odzivajo že tri mesece, je na današnji novinarski konferenci povedal Hanžek, težavo pa predstavlja predvsem dejstvo, da ministrstvo za delo pokriva velik del za ombudsmanov urad zelo pomembne problematike. Na omenjenem ministrstvu so po Hanžkovi izjavi pojasnili, da bodo v čim krajšem času uskladili termin za srečanje z varuhom človekovih pravic. Na ministrstvu so v zvezi s tem dodali, da sicer pri svojem delu upoštevajo varuhova priporočila.
Hanžek: Model pouka v OŠ Bršljin je stigmatizacija
V zvezi s problematiko izobraževanja na OŠ Bršljin je Hanžek pojasnil, da so od ministrstva za šolstvo in šport zahtevali pojasnilo o novem modelu poučevanja, predvsem glede očitkov o ločevanju po narodnostni pripadnosti otrok. Pričakovali so vsebinska pojasnila o modelu vzgojno-izobraževalnega dela, vendar jim je ministrstvo posredovalo le pravne podlage za drugačen način izvajanja pouka.
Šolski minister Milan Zver pravi, da tega očitka ne razume, saj so mu poslali odgovor že na prvo pismo. Kot pravi, je Hanžek ministrstvu očital, da so se v odgovoru osredotočili predvsem na pravne osnove. "Ne vem, kaj bi varuha človekovih pravic še lahko zanimalo poleg pravne podlage za neki ukrep, ki smo ga uvedli," pravi minister Zver.
Na podlagi razpoložljivih podatkov v uradu varuha ocenjujejo, da nov model ni v skladu s predpisi, tudi glede postopka sprejema ne. Vendar postopkovne zahteve ne bi bile tako pomembne, če ne bi bila vprašljiva sama ustavnost predlagane rešitve. Te ocene pa v uradu ne morejo podati, ker jim niti ministrstvo niti OŠ Bršljin nista posredovala želenih podatkov. "Prav tako nista jasno in nedvoumno zagotovila, da kriterij razvrščanja učencev ne bodo druge osebne okoliščine, kot zgolj njihovo znanje," so v sklepu glede novega modela pouka zapisali v uradu ombudsmana.
Hanžek je v zvezi s tem poudaril, da se ne glede na mnenje lokalnega prebivalstva država ne sme pustiti izsiljevati in delovati protizakonito. Ločevanju otrok v razredu varuh nasprotuje, "saj gre za stigmatizacijo, otrokom pa se na ta način vbija v glavo, da so manjvredni". Poudaril je tudi, da s takšnim mnenjem ne želi nasprotovati sedanjemu ministrstvu, ampak vsem, ki so na kakršenkoli način podpirala diskriminacijo.
"Ta vlada gotovo ni kriva za ves problem, saj je prejšnja pri tem vprašanju tiščala glavo v pesek, čeprav je bila o težavah obveščena, enkrat pa stvari morajo počiti," pojasnjuje Hanžek. Ob tem je v zvezi z novim modelom pozdravil le zagotovila, da se pri takšnem načinu poučevanja otrok ne bo ločevalo glede na etnično pripadnost, ampak po znanju.
Nestrpnost postaja način komuniciranja
Hanžek upa, da se bo lahko kmalu sestal s predsednikom vlade Janezom Janšo, s katerim naj bi se pogovarjala o nadaljnjem reševanju perečih problemov v Sloveniji. Ombudsmana zanima predvsem, kaj namerava vlada narediti glede problema izbrisanih, gradnje verskega objekta za muslimane, romske problematike in tudi glede nestrpnih izjav slovenskih politikov.
V zvezi s slednjimi je pojasnil, da so nad takšnimi izjavami močno začudeni tudi ombudsmani iz drugih evropskih držav. "Ob tem pa ne morejo razumeti, da lahko nekdo po izjavi, da ne bi šel nikoli na kavo s črncem ali gejem, postane podpredsednik državnega zbora. Moji kolegi iz tujine so bili nad tem šokirani," je dejal Hanžek. Poleg tega se mu zdi nerazumljivo, da lahko nekdo izjavi, da je napis, ki se je pred kratkim pojavil na vratih ene od poslanskih skupin v državnem zboru, le neslana šala. Gre za zbujanje nestrpnosti, meni ombudsman in dodaja, da to v Sloveniji očitno postaja način komuniciranja.
