Sadni jogurt je nepogrešljiv med malico. Ampak, ali smo ga poznali že v Jugoslaviji ali je to pridobitev osamosvojitve? Preverili smo kar na Goriškem. Tam je v času Jugoslavije veljalo preprosto pravilo. Česar ne moreš kupiti doma, pritihotapi iz Italije. "Na razstavi govorimo o žepnem švercanju," pojasnjuje kustus Rok Bavčar. Na razstavi so tudi cigarete, za tiste čase eksotične pijače, pralni prašek in kava."Nekdo je rekel, da si je kupil celo golfa s 50 kilogrami kave," še pripoveduje Bavčar.
Klasična roba za tihotapljenje so bile še kavbojke, skrajno tvegano pa je bilo tihotapljanje literature. Kaj pa tihotapljenje jogurta? "Specifično jogurta ne. Mislim, da so bile tudi stvari, ki jih ni bilo potrebno zares tihotapiti," pravi Bavčar. Seveda, jogurt bi lahko spadal med običajne nakupe. A Hrvati so ob jogurt aferi svoje nekdanje predsednice Kolinde Grabar Kitarović preiskovali in ugotovili, da je bilo na Jugoslovanskem trgu menda kar 85 vrst jogurtov. Katere so poznali na Goriškem smo poizvedeli pri radijskemu voditelju Simonu Kovaču. "Ko sem hodil v tretji razred, okrog leta 1974 je vipavska mlekarna začela delati sadni jogurt," se spominja Kovač.
V osemdesetih - ko poslanka Škrinjar navaja, da je bil jogurt zgolj desert za izbrane - pa je sledila prava revolucija. Nova polnilnica v Vipavi, kmalu za tem začetek legendarnih jJovijev in Bifidusov. Prve primerke so že v Jugoslaviji ponujale tudi Ljubljanske mlekarne. "Nekaj okusov je bilo na začetku in kasneje je bila cela vrsta okusov. Meni sicer ni bilo všeč, je pa bilo všeč Italijanom. Kot nori so hodili nakupovat tiste jogurte k nam," razlaga Kovač .
In ironično, prav Italijani so pred leti prekinili proizvodnjo jogurtov na Goriškem. Sadne jogurte so torej v Vipavi proizvajali še globoko v Jugoslaviji. Danes pa je tu ostale le še mocarela.
KOMENTARJI (509)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.