'Življenje na koruzi'

V Sloveniji se v zadnjih letih kažejo velike spremembe v oblikovanju družin; znižuje se število sklenjenih zakonskih zvez, povečuje število zunajzakonskih skupnosti, rastejo razveze, povečuje pa se tudi povprečna starost mladoporočencev. Pred tremi desetletji se je ženin za poroko odločil pred svojim 26. letom oziroma je bil pri sklenitvi prve zakonske zveze v letu 1976 v povprečju star 25,7 leta, nevesta pa pred 23. letom (22,7 leta). Leta 2006 pa je bil ženin, ki je prvič sklenil zakonsko zvezo, star preko 30 let, in nevesta preko 28 let (natančneje ženin 30,6 leta in nevesta 28,1 leta).

"Vzroke, da se mladi odločajo za poroko v višji starosti, je prav gotovo treba iskati v tem, da mladi želijo najprej zaključiti šolo, se zaposliti, potovati, v končni fazi pa za bodočo družino zagotoviti tudi stanovanje," je povedala svetovalka republiškega statističnega urada Darja Šter.

Da se sklepanje zakonske zveze pomika v višje starostne skupine, je razvidno tudi iz števila sklenjenih porok na tisoč prebivalcev po starostnih skupinah ženina in neveste. Pred 30 leti se je več kot 90 ženinov na tisoč moških odločilo za poroko v starosti od 20 do 24 let, pred dobrim desetletjem, leta 1996, nekaj več kot 20, leta 2006 pa le še 8,7. Lani je največ ženinov stopilo v zakonski stan starih od 25 do 29 let in od 30 do 34 let. V prvi starostni skupini (25-29 let) se je na tisoč moških za ta korak odločilo 27 (27,6) ženinov, v drugi (30-34 let) pa 23 (23,4) Tudi neveste so se leta 1976 najpogosteje poročale med 20. in 24. letom (96 na tisoč žensk).

Pri tem Slovenija ne odstopa od drugih držav Evrope, saj se po pozni prvi poročnosti počasi približuje skandinavskim državam, kjer hkrati z zniževanjem števila porok raste povprečna starost nevest ob sklenitvi prve poroke. Po statističnih podatkih so namreč velike razlike povprečne starosti neveste ob prvi poroki med državami severne in zahodne Evrope ter državami vzhodne Evrope.

V Skandinaviji tudi pozne poroke

Za skandinavske države je značilna pozna prva poročnost. Kar v treh državah je bila povprečna starost nevest ob prvi poroki lani nad 30 let (Švedska 31,3, Danska 30,7, Islandija leta 2005 31,1). Približno pet let mlajše, v povprečju stare med 25 in 26 let, so bile neveste v pribaltskih državah (Litva, Latvija, Poljska) in državah, ki so se EU priključile leta 2006 (Bolgarija in Romunija). V Estoniji, na Slovaškem, Češkem, na Madžarskem in v sosednji Hrvaški je bila lani nevesta ob sklenitvi prve zakonske zveze stara med 26 in 27 let. Najmlajša nevesta je bila istega leta, po dostopnih podatkih Eurostata, nevesta v Turčiji, ki je komaj dopolnila 23 let (23,2 leta).

Zelo podobna slika je, kot razlaga Šterova, tudi pri ženinih, s tem, da je bil ženin leta 2006 v 14 državah Evrope pri prvi poroki starejši od 30 let. Ženini so pri sklepanju prve zakonske zveze približno 2,5 do 3,5 leta starejši od nevest. Švedski ženin je bil v povprečju star skoraj 34 let (33,9), najmlajši ženin v državah EU pa je bil litvanski, star nekaj več kot 27 let (27,3 leta). Podobno kot pri nevestah je bil najmlajši ženin v Turčiji, povprečno star 26,7 leta.

Upad števila porok

Sicer pa Slovenija med evropskimi državami po besedah Darje Šter izstopa po upadu števila porok. "Medtem ko se je sredi 50. in do konca 70. let minulega stoletja za poroko odločilo približno 14.000 parov, se je danes njihovo število več kot prepolovilo. V povprečju se je v zadnjih desetih letih letno poročilo 7300 parov, največ leta 1995 (8245) in najmanj leta 2005 (5769)," je dejala in dodala, da to pomeni, da je bilo na tisoč prebivalcev v tem obdobju v povprečju zabeleženih le 3,6 poroke. Lani je število porok znova preseglo 6000 (6368).

V zadnjih 30 letih se je število porok v Sloveniji po besedah Šterove zmanjšalo za skoraj 57,7 odstotka. Podoben padec med evropskimi državami beležijo še Madžarska, kjer se je število porok v zadnjih treh desetletjih znižalo za 55,7 odstotka, Bolgarija (55,3) in Portugalska (55,2).

Slovenija je bila lani s 3,2 sklenjene poroke na tisoč prebivalcev med evropskimi državami država z najnižjim številom porok. Po doslej znanih podatkih Eurostata je pri tem Sloveniji najbližja Belgija (4,1 poroke na tisoč prebivalcev), sledili pa sta Luksemburg in Italija (4,2) ter Bolgarija in Liechtenstein (4,3). Največ sklenjenih porok na tisoč prebivalcev je bilo lani v Turčiji (9,1) in Belorusiji (8,2), med državami EU pa na Cipru (6,9), Romuniji (6,8) in na Danskem (6,7).