Kdo bi moral med epidemijo koronavirusa pomagati osebam z demenco, ki tavajo naokoli?

Starostnik z demenco ujetnik sistema?

Starostnik živi po pričevanjih sosedov v nemogočih razmerah, za čistočo in osebno higieno ne zmore poskrbeti sam, vsakršno pomoč sosedov, ki so mu jo nudili po smrti soproge in dokler bolezen ni tako napredovala, zdaj odklanja. Ne želi v dom starejših, ki mu ga je priskrbel polbrat, ne želi pomoči na domu, sprejme le topel obrok. Sosedje ne želijo biti imenovani, želijo pa na resen problem javno opozoriti, ker se jim gospod smili, pristojni pa kljub opozorilom ne naredijo nič, trdijo. Prepričani so, da je pri gospodu bolezen tako napredovala, da sam ni več sposoben razsodno razmišljati. “Gospod je bil pred boleznijo izjemno urejen, prijeten, težko je, ko vidimo, kako trpi, ko bi ga vsaj kdo umil, preoblekel, mu zamenjal posteljnino, mu pospravil, ga nahranil in ga, še posebej v tem težkem času varoval, da ne bi taval naokoli.” To, dodajajo, je dovolil, ko bolezen še ni tako napredovala, “zdaj se boji vsega, boji se, da bi mu kdo kaj vzel, počuti se ogroženega, preprosto ne razume, ker je bolan.” Gospod je bil tudi žrtev tatov, pravijo, “ki so ga pod pretvezo poznanstva z njegovo pokojno ženo okradli za nekaj stotakov.”

Sosedje trdijo, da so na težave s tem gospodom, ki se ga “trgovke in določeni sosedje že kar malo bojijo”, opozarjali pred letom in pol, ne le s telefonskimi klici, tudi pisno, z imenom in priimkom, lokacijo bivanja, pa se Center za socialno delo Cerknica (CSD Cerknica) ni zganil. “Ko so le prišli, je njihovo pomoč odklonil, pojasnilo CSD-ja pa je bilo, nič ne moremo, imamo še hujše primere.”

Sosedje so ogorčeni, “gre nam samo zato, da človek ne more biti prepuščen sam sebi, da potrebuje ustrezno higieno. Ne hodi k zdravniku, ne jemlje zdravil, zato demenca samo napreduje, namesto, da bi jo z njimi upočasnil. Poleg tega trenutno ogroža ne le svojo, ampak tudi varnost drugih, česar pa se sam ne zaveda.”

Bo Center za socialno delo Cerknica po letu in pol opozoril le pomagal starostniku z demenco?

Na CSD Cerknica niso vedeli o katerem primeru govorimo, ker da jim nismo posredovali dovolj podatkov. Osebnih podatkov bolnega gospoda ne bomo razkrivali javno, smo pa CSD-ju opisali primer. Direktorica CSD Primorsko-Notranjska (sem sodi enota CSD Cerknica) Kristina Zadel Škrabolje je pisno zatrdila, da bodo “takoj pristopili k reševanju primera”, informacije pa, da je posredovala kolegicam na enoto Cerknica. “Zavedamo se pomembnosti in potrebnosti naše službe, ki jo z vso resnostjo in strokovnostjo tudi opravljamo.”

Župan Cerknice Marko Rupar je po našem klicu reagiral nemudoma. Govoril tudi s starostnikovim polbratom in zatrdil, “poskušali bomo skovati taktiko, da bi bolnega gospoda, ki zavrača pomoč že od lani, ko mu je polbrat uredil posteljo v domu starejših, zdaj le prepričali, da pomoč sprejeme.”

Ob tem Rupar poudari, da v Cerknici tudi med epidemijo nemoteno poteka oskrba na domu, občina jo plačuje za 70 občanov. Hkrati financirajo domove starejših tistim, ki nimajo svojcev, ali dovolj prihodkov. Za pakete hrane še vedno skrbita Rdeči križ in Karitas, doda Rupar. 

V Sloveniji 50 tisoč dementnih ljudi, 10 tisoč jih potrebuje celodnevno pomoč, nadzor

S staranjem prebivalstva se izjemno hitro povečuje tudi delež bolnikov z različnimi oblikami demence, ki jih je v Sloveniji že skoraj 50 tisoč, pove primarij Mojca Muršec iz Enote za psihogeriatrijo, UKC Maribor. V začetku bolezni bolniki bolniki ob manjši pomoči bližnjih še lahko poskrbijo zase, z napredovanjem bolezni pa se sposobnost samooskrbe vse bolj zmanjšuje do popolne odvisnosti, pojasni primarij Mojca Muršec in doda, takšnih z napredovanimi stopnjami demence, torej tistih, ki že potrebujejo celodnevno pomoč, vodenje in neredko celo nadzor, je po oceni vsaj 10 tisoč.

“Na vse to nismo pripravljeni in tega nas je lahko resnično strah. Vloga države pri pomoči bolnikov z demenco je ključna in država je tista, ki mora poskrbeti za povezanost vseh, ki se ukvarjajo z bolniki z napredovalimi oblikami demence, izdelati natančen protokol ukrepanja v nujnih stanjih, ter s tem zagotoviti dovolj časa za izdelavo celostnega načrta pomoči na domu ali ureditve institucionalne namestitve, ko je to potrebno. Problem je, ker v naši državi sploh ne vemo, kaj kdo počne na področju pomoči starejšim, ne vemo, kje kaj poteka, smo pa v situaciji ko s celostnim programom in protokolom izvajanja pomoči ne bi smeli več odlašati.”

Spominčica: stiske oseb z demenco, ki živijo sami, njihovih svojcev in sosedov so izjemne

Kako pomagati osebam z demenco, ki živijo sami v tem zahtevnem obdobju, ko so vsi stiki odsvetovani? Na Spominčici – Alzheimer Slovenija – Slovenskem združenju za pomoč pri demenci pojasnijo, da imajo teh primerov izjemno veliko. Socialna delavka Polona Kečkeš pripoveduje, “na nas se obračajo svojci, ki ne upajo obiskati dementnih staršev, da ne bi tvegali okužbe s koronavirusom, sosedje, ki ne vedo, kako pomagati. Problem je, ker ti ljudje veliko tavajo naokoli in tako ogrožajo svoje zdravje in zdravje drugih. Nekateri so tudi agresivni, premalo oblečeni, imajo težave s higieno, za okolico je vse skupaj to zelo neprijetno.”

Težava je, ker ti ljudje, ki živijo sami, zdaj nimajo nikogar. Tudi prostovoljci družabniki iz Spominčice ne morejo k njim. Zelo dobro se zavedajo, da je veliko takšnih, ki kakršno koli pomoč odklanjajo, na silo ne gre nič, opozori Kekčkeševa. Treba je poskusiti večkrat, jih pozitivno pretentati, denimo pristopiti s pojasnilom, “v teh časih vsem starejšim prinašamo sadje in jim izročimo košaro sadja ter tako poskušamo pridobiti zaupanje in se jim približati, sčasoma, z veliko potrpežljivosti, bodo morda sprejeli ponujeno pomoč.”

Dementni ne razumejo resnosti epidemije koronavirusa

Osebe z demenco zaradi svoje bolezni ne razumejo, kaj je koronavirus, zakaj je nevaren, zakaj ne smejo tavati naokoli. “Vemo, da gledajo poročila in slišijo marsikaj, a čez 10 minut jih veliko že pozabi vsebino.” Na Spominčici so zato pripravili nekaj nasvetov.

CSD zagotavlja, da osebo z demenco obiščejo tudi v trenutni epidemiji koronavirusa

S CSD Primorsko-Notranjska pojasnjujejo, da v primerih, kot je starostnik z demenco z Rakeka, “navadno informacije prejmemo od sosedov, svojcev ali drugih institucij, posameznika vedno obiščemo, kar bi storili tudi v trenutnih razmerah širjenja koronavirusa.”

Zatrjujejo, da posamezniku ponudijo pomoč - od denarne (javni denar, humanitarna pomoč, pomoč občine) do socialno-varstvenih storitev. Starejšim ponudijo dovoz toplega obroka, ali pomoč na domu (pri dnevnih opravilih, gospodinjstvu, druženje). Tistim, ki potrebujejo še več oskrbe, ponudijo namestitev v dom.

Bolnega posameznika, ki ogroža sebe ali druge, lahko sodišče prisilno namesti v socialno varstveni zavod

Ob tem Zadelova poudari, da “vse ponujene možnosti lahko realiziramo, če nanje pristane tudi posameznik, ki mu je pomoč ponujena.” Če pa oseba odklanja pomoč in je to mogoče pripisati težavam, ki so posledica duševne motnje ali demence velja, da CSD o tem obvesti lečečega zdravnika. “V primeru, da posameznik odklanja zdravljenje, ki ga potrebuje ter zaradi tega ogroža svoje ali tuje zdravje ali življenje, izda zdravnik potrdilo, ki ga CSD uporabi pri vložitvi predloga sodišču za prisilno namestitev posameznika v socialno varstveni zavod ali oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ali predlaga druge milejše oblike pomoči.”

Za dementne osebe je pogosto nujen skrbnik, ki ga določi okrožno sodišče

V primeru dementnih oseb je navadno posameznikom treba postaviti tudi skrbnika, pojasnjuje Zadelova, o čemer odloča okrožno sodišče na predloga CSD-ja ali drugega predlagatelja postopka. Skrbnik v celoti nadomešča voljo posameznika in zaščiti njegove pravice, koristi in interese. “Te osebe navadno ne prepoznajo, kaj je zanje dobro ali slabo, zato potrebujejo pomoč.”

Domovi med epidemijo ne sprejemajo novih varovancev

V trenutni situaciji, ki je povezana s širjenjem koronavirusa, s CSD Primorsko-Notranjska predlagajo, da CSD ali druge pristojne službe obveščajo o zaznavi oseb ali skupin ljudi, ki potrebujejo našo pomoč, saj storitve pomoči na domu izvajajo skupaj z 20 oskrbovalkami, ki so strokovno izobražene za pomoč ljudem. “Sprejemanje v domsko varstvo pa je v tem trenutku problem, saj so domovi svoja vrata za nove uporabnike zaprli. Pozvali smo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da na sistemski ravni najdejo rešitve kam bomo lahko nameščali posameznike, ki potrebujejo domsko varstvo.”

Vzvode za ukrepanje pristojni, torej prvo poklicani CSD ima. Bodo po letu in pol opozoril sosedov - zdaj še javno - pomagali starostniku z Rakeka?