Do izbora novega prvega tožilca v državi njegove dolžnosti opravlja namestnik nekdanje generalne državne tožilke Franc Mazi.
V javnosti pa se že pojavljajo imena mogočih naslednikov Zdenke Cerar. Med njimi so omenjeni Franc Mazi, vrhovni državni tožilec Hinko Jenull in okrožni državni tožilec Gorazd Fišer, ki je pred kratkim dokončno izgubil mesto vodje ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva in mariborska tožilka Elizabeta Gjerkeš, znana predvsem po primeru Petek.
Vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar pa je že povedala, da se na razpis ne bo prijavila, ker je kandidatka za mesto v evropskem Eurojustu v Haagu.
Po izteku roka za prijavo, ki bo najverjetneje dolg 15 dni, bo kandidature najprej na seji obravnavala vlada, izbranega kandidata pa nato poslala v imenovanje v državni zbor. Državni zbor o njem glasuje javno, za izglasovanje pa zadostuje navadna večina.
Cerarjeva zavrnila odstopni izjavi državnih sekretarjev
Novoimenovana pravosodna ministrica ni sprejela odstopnih izjav državnega sekretarja za pravosodno upravo in logistiko Karla Erjavca ter državnega sekretarja za evropske zadeve in denacionalizacijo Marka Starmana. To pomeni, da bosta oba državna sekretarja še naprej vodila svoje urade in opravljala svoje dosedanje delo.
Erjavec in Starman sta Cerarjevi morala ponuditi svoji odstopni izjavi, saj zakon o vladi predvideva, da morajo ob prenehanju funkcije ministra svoje odstopne izjave novemu ministru ponuditi tudi vsi državni sekretarji, novi minister pa se potem odloči, ali njihov odstop sprejme ali ne.
Kot je znano, so trije ministri SLS - Franci But, Ivan Bizjak ter Jakob Presečnik - po zapletu znotraj koalicije in izključitvi SLS, do katere je prišlo zaradi podpore poslancev omenjene stranke interpelaciji zoper notranjega ministra Rada Bohinca ter ministra za zdravje Dušana Kebra, 7. aprila podali svoje odstopne izjave. Nove ministre, vključno s Cerarjevo, je tako državni zbor imenoval v noči na torek, 20. aprila.
