Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ

Stevanović je bil izvoljen v prvem krogu. Vložitev njegove kandidature so poleg poslancev njegove stranke podprli še trije poslanci NSi in trije poslanci SDS. Resni.ca ima namreč v DZ le pet poslancev, za kandidaturo jih je potrebovala 10, za izvolitev za predsednika DZ pa Stevanović 46.

V levi sredini so njegovemu imenovanju nasprotovali. V Levici in Vesni ter SD glasovnic niso dvignili, v Svobodi so bili proti.

Na čelo desetega sklica DZ tako drugič v zgodovini stopa predsednik stranke, ki je v DZ prišla z najslabšim rezultatom med izvoljenimi. Na čelu DZ je namreč ob koncu mandata, ko je tedanja vlada Boruta Pahorja 2008-2011 že začela razpadati, nekaj časa sedel poslanec takrat najmanjše parlamentarne in najmanjše vladne stranke LDS Ljubo Germič.

Kot je na seji povedal prvopodpisani pod kandidaturo Stevanovića, poslanec stranke Resni.ca Nedeljko Todorović, predlagatelji ocenjujejo, da je Stevanović "v teh razmerah kandidat, ki lahko poveže različne politične smeri, prevzame vodenje DZ ter zagotovi njegovo polno delovanje ter nemoten potek 10. sklica DZ".

Kot je razvidno iz dokumenta 'Predlog za izvolitev predsednka Državnega zbora', so podpise prispevali: Nedeljko Todorović, Katja Kokot, Aleksander Štorek, Boris Mijič, Zoran Stevanović (Resni.ca), Aleksander Gungl, Aleksander Reberšek, Janez Žakelj (NSi) in Žan Mahnič, Andrej Poglajen, Andrej Kosec (SDS).

Glasovanje o predsedniku DZ je bilo sicer tajno, trajalo je med 16.30 in 16.50. Glasovanje običajno že nakaže tudi obrise nove možne koalicije.

Sokoordinator Levice Luka Mesec je v predstavitvi stališč poslanske skupine opozoril, da mora biti predsednik DZ oseba z največ izkušnjami in največ modrosti, pa tudi oseba, ki zna umirjati konflikt in zna razumeti politično širino ter zagotavljati enake pogoje za vse. "Kandidat, ki ste ga predlagali, je v vseh točkah nasprotje tega," je poudaril.

"V svetu vlada kaos in upam in apeliram na vse, da premoremo dovolj razsodnosti, da mu ne odpremo vrat na stežaj, da pljusne še k nam," je dodal. Spomnil je tudi, da je bil Stevanović v preteklosti vsaj dvakrat pravnomočno obsojen zaradi dejanja goljufije. Napovedal je, da v poslanski skupini Levica in Vesna glasovnic za današnje glasovanje ne bodo prevzeli.

Po mnenju Svobode gre pri kandidaturi Stevanovića za primer politične korupcije, "kako v nasprotju z voljo volivcev pridobiti glas", je dejal njihov poslanec Borut Sajovic, v tem pa vidi tudi pot do četrte vlade Janeza Janše. To pot tlakuje Resni.ca, ki je v volilni kampanji, pa tudi prej, govorila vse drugo, je izpostavil. Ob tem se Sajovic sprašuje, ali bo predsednik državnega zbora nekdo, ki ne bo sodeloval ne z zmagovalko volitev ne s stranko, ki ji je na volitvah pripadlo drugo mesto po številu glasov volivcev.

Kot je napovedal, bodo v poslanski skupini Svoboda glasovali enotno in Stevanovića ne bodo podprli. Ob tem je izrazil razočaranje, "da tisti, ki prispevajo podpise, nimajo moči in poguma, da bi slovenski javnosti povedali na glas, jasno in razločno, zakaj so to storili". Po mnenju Sajovica bi bilo prav tudi, da se ohrani parlamentarna praksa, po kateri je bil predsednik državnega zbora nekdo iz koalicije, "nekdo, ki je umirjen, strpen, dialoški, nenastopaški in običajno je bil iz druge stranke koalicije," je poudaril.

Poslanka SD Meira Hot je v predstavitvi poslanskega stališča stranke izpostavila, da parlamentarizem opredeljuje tudi način iskanja politične podpore in prizadevanje za dvig ravni politične kulture. "Zrela, preudarna in odgovorna oblast ponuja konkretne rešitve za ljudi v najširši možni meri ob iskanju najširše možne podpore v najširšem političnem konsenzu," je izpostavila.

Trenutna praksa odločanja pa nam kaže, da je lažje sprejemati odločitve, ki utrjujejo delitve v družbi, je dejala. Kot je poudarila, se od predsednika DZ pričakuje odgovornost, širina, pripravljenost za sodelovanje, to pa je sposobnost, ki bo v prihajajočem mandatu pomembnejša kot kadarkoli prej. "Prav predsednik državnega zbora namreč uteleša delo tako koalicije kot opozicije in njegov krog odgovornosti zajema vse parlamentarne stranke," je opozorila. V poznejši izjavi za medije je povedala, da tudi poslanci SD glasovnic ne bodo prevzeli.

V razpravi so se oglasili le poslanci Svobode, ki so izpostavili, da kandidatura Stevanovića nakazuje pot do četrte vlade Janeza Janše. Stevanoviću so tako poleg njegovih obsodb ter pomanjkanja izkušenj in kompetenc za vodenje DZ očitali tudi nenačelnost, saj da je svojo politično kariero zgradil na nasprotovanju Janši, predvsem v epidemiji covida-19.

Zdaj je pod njegovo kandidaturo prvi podpisan poslanec SDS Žan Mahnič, ki je bil v času protestov v organizaciji Stevanovića v operativnem štabu policije, ko se je protestnike s solzivcem špricalo iz vodnega topa, je spomnil poslanec Svobode Lenart Žavbi. "Špricatelj in špricanec sodelujeta skupaj, zato da bosta dosegla novo vlado Janeza Janše," je bil slikovit.

Je pa več pohval deležen najstarejši izvoljeni poslanec Franc Križan iz vrst Demokratov. Sajovic je dejal celo, da bi bil Križan odličen predsednik DZ, saj je umirjen, konstruktiven, spoštljiv in povezovalen. Imenovanje Stevanovića na funkcijo predsednika DZ pa je označil za napako z daljnosežnimi posledicami. V Svobodi so tako pozvali k zaščiti ugleda DZ.

Prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je ob jutranjem prihodu v parlamentarno poslopje izrazil optimizem, da jim bo izvolitev prvega med poslanci danes uspela. "Do takrat pa samo mirne živce," je dejal.

Prvak SD Matjaž Han pa je ocenil, da bo seja dolga, a da morajo predsednika DZ izvoliti danes, da bo država funkcionirala.

Manj optimizma pa medtem, kot kaže, premorejo v najmanjši stranki koalicijskega trojčka Levici. Strankina poslanka Nataša Sukič je namreč dejala, da pričakuje "velike zaplete in razna preigravanja". V izvolitev novega predsednika DZ ni povsem prepričana. Po njeni oceni je možno tudi, da jim izvolitev danes še ne bi uspela. "A seja bo trajala, dokler se ne bo pokadil beli dim. To pomeni, če danes ne dobimo, bomo sejali tudi jutri, v nedeljo in tako naprej, dokler ne pridemo do nečesa," je dejala. O tem, ali meni, da ima trenutno kateri kandidat v žepu 46 glasov, pa je dejala, da se boji, da so spekulacije o izvolitvi kandidata z desnice, ki so v igri, "kar na mestu".

Pogovori so pred glasovanjem potekali tudi na drugi strani političnega prostora. Zadnje dni se je v medijih sicer največkrat omenjalo možnost kandidature Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, prisotna so bila tudi ugibanja o predsedniku stranke Resni.ca Zoranu Stevanoviću in poslancu Demokratov Križanu. 

A Demokrati so se kandidatu za predsednika DZ odpovedali, je v četrtek zvečer za Televizijo Slovenija zatrdil predsednik stranke Anže Logar. Ta je sicer v državni zbor danes prišel, čeprav ni poslanec.

Stranka Resni.ca sama ni imela dovolj glasov, da bi predlagala svojega kandidata, so pa si ga želeli. Zato je Stevanović napovedal, da bo še pred sejo o tem govoril z vodji poslanskih skupin. "Potem bomo pa videli, če imamo dovolj glasov," je dejal ob prihodu v DZ. Kot kaže, mu je za kandidaturo uspelo prepričati še tri poslance NSi in tri poslance SDS, na odločilnem glasovanju pa 48 poslancev. 

Prvak SDS Janez Janša pa je ob prihodu po poročanju TV Slovenija dejal, da SDS svojega kandidata ne bo predlagala.

Poslanci desetega sklica DZ, izvoljeni na volitvah 22. marca, so na današnji ustanovni seji sicer prvič sedli v parlamentarne klopi in začeli delo. Ustanovno sejo državnega zbora je skladno s poslovnikom v začetku vodil najstarejši poslanec, tokrat je to Franc Križan iz vrst Demokratov.

Po uvodnem delu z nagovorom dosedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič je med prvimi nalogami sledilo imenovanje mandatno-volilne komisije in potrditev poslanskih mandatov. Kot so povedali, na mandatno-volilni komisiji ni bila vložena nobena pritožba glede poslanskih mandatov.

Na mandatno-volilni komisiji, kjer so potrjevali poslanske mandate, je razprava potekala tudi o legitimnosti volitev in domnevnih nepravilnostih.

Poslanci skupine SDS so znova izpostavili domnevne nepravilnosti na predčasnih voliščih ter kasneje med volitvami. Na slednje se je odzval predsednik DVK Igor Zorčič, ki je prepričan, da so vsi volilni organi delo opravili korektno ter se jim za to tudi zahvalil.

Glede očitkov nepravilnosti na predčasnih glasovanjih je poudaril, da se je zakon leta 2021 spremenil z namenom, da bi se zagotovilo volišča, ki bi bila dostopna tudi invalidom, da pa so za izbiro volišč odgovorne okrajne volilne komisije. Sami so predlagali več alternativnih lokacij, nato pa so se območne skupine odločile za izbiro volišča.

Glede volilnic, ki da niso prišle do nekaterih izseljencev, pa je dejal, da je DVK poskrbel, da je bilo volilno gradivo v državo poslano pravočasno, da pa nimajo vpliva na to, kako to gradivo nato pride do volivcev, če ga na primer tuja država zadrži. Poudaril pa je, da imajo vsi izseljenci možnost glasovanja tudi na veleposlaništvih.

Prav tako je opozoril, da DVK ne upravlja z registrom umrlih.

Predstavnik NSi Janez Cigler Kralj je ob tem poudaril, da visoka volilna udeležba sama po sebi še ne zagotavlja legitimnosti volitev, hkrati pa ocenil, da ni nič spornega, če se za razjasnitev morebitnih nepravilnosti uporabijo pravna sredstva.

V SDS so vztrajali pri opozorilih o nepravilnostih. Poslanka Anja Bah Žibert je izpostavila domnevno nezakonitost nekaterih predčasnih volišč ter težave pri dostavi glasovnic volivcem v tujini, medtem ko je Zvonko Černač opozoril na pomanjkljivo delovanje državne volilne komisije že v preteklosti. Kljub temu so v stranki po besedah Jelke Godec napovedali, da poslanskih mandatov ne bodo izpodbijali.

Na drugi strani so v Gibanju Svoboda očitke zavrnili. Borut Sajovic je poudaril, da na volitvah zmaga tisti, ki dobi največ glasov, ter pozval k ohranjanju zaupanja volivcev. Lenart Žavbi je razpravo zaostril s primerjavo z ameriškimi volitvami leta 2020 in ravnanjem Donalda Trumpa po porazu, pri čemer je izrazil upanje, da se podobni scenariji v Sloveniji ne bodo ponovili. Lucija Tacer Pecerlin pa je opozorila, da takšne razprave po njenem mnenju predvsem spodkopavajo zaupanje v volilni proces in državne institucije.

V SD so poudarili, da so volivci svojo odločitev že sprejeli. Andreja Katič je dejala, da je naloga parlamenta zdaj predvsem, da začne delati, medtem ko o zakonitosti morebitnih spornih vprašanj odloča sodišče.

Komisija je na koncu potrdila mandate vseh 90 poslancev – za potrditev je glasovalo 12 od 17 prisotnih članov, proti ni bil nihče. V nadaljevanju se je znova sestal DZ in glasoval o potrditvi vseh poslanskih mandatov skupaj. Mandati so bili potrjeni, novi sklic DZ pa je tako tudi uradno ustanovljen.

Na seji o potrditvi vseh poslanskih mandatov skupaj je nato odločal še DZ. Na glasovanju je bilo prisotnih 89 poslancev, 62 poslancev je glasovalo za in nihče proti. Vzdržanih je bilo 27 poslancev SDS, glasovanja se ni udeležil predsednik SDS Janez Janša.

S tem je deveti sklic DZ tudi uradno ustanovljen, medtem ko je dosedanjemu prenehal mandat.

Mandatno-volilna komisija, ki se je sestala med prekinitvijo ustanovne seje, je namreč DZ predlagala, naj potrdi vseh 90 poslanskih mandatov. Ugovorov zoper mandate niso prejeli, so pa v SDS napovedali pritožbo na ustavno sodišče glede zakona o volitvah.

To je v predstavitvi stališč poslanskih skupin izpostavila tudi vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki je dejala, da spoštujejo na volitvah izraženo voljo volivcev, njihov namen pa je zaščita integritete volilnega procesa. Ob tem nanizala že znane očitke o nezakonitosti volišč o predčasnem glasovanju, glasovnicah iz tujine in izpadu spletnega portala Državne volilne komisije. To po mnenju SDS vzpostavlja dvom v zakonitost volilnega procesa in ruši zaupanje volivcev v sistem izvedbe volitev. Napovedala je tudi, da se bodo zavzemali za nujne popravke zakonodaje.

Poslanka Svobode Janja Sluga je v imenu poslanske skupine dejala, da se je zgodba SDS o ukradenih volitvah danes obrnila v poskus izboljšati proces volitev. Pritožb pa da niso vložili, "ker ne obstaja niti en konkreten razlog, zaradi katerega bi lahko bil katerikoli mandat nas 90 sporen".

Tudi poslanec Levice Luka Mesec je v stališču poslanske skupine dejal, da kdor ne priznava rezultata volitev in ustvarja dvom vanj, spodkopava temelje demokracije. SDS je med drugim očital, da se zgledujejo po ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, kar je označil za igranje z ognjem. "Trikrat ste bili na oblasti in bi lahko popravili nepravilnosti, ki jih danes očitate," je dodal. Čas za popravke zakonodaje pa je po njegovih besedah med mandatom.