'Neresne izjave': 'Novi lastnik je zdaj srečen, ko je ta delež dobil'

Afera Mijič je s prenosom lastništva podjetja Progros, zdaj Klukec d. o. o., s poslanca Resnice Borisa Mijiča na davčnega svetovalca Roka Snežiča dobila nove razsežnosti, sprožila pa je tudi številna vprašanja. Ali prenos kaže na nov primer korupcije? Ali bi lahko v tem morebiti zaznali celo elemente kaznivega dejanja? Kaj se bo zgodilo z dolgovi, ki jih torej nekoč Mijičevo podjetje dolguje državi in nekdanjim zaposlenim? In kakšno vlogo je imela pri tem notarka? Bi lahko notarsko sklenitev odklonila?

Pravnik Rajko Pirnat je v oddaji 24UR ZVEČER ostro ocenil, da gre za primer poslanca, "ki se naravnost norčuje iz organov države, katere poslanec je", kar je po njegovem nesprejemljivo. Poudaril je tudi, da so pri davčnih obveznostih pravila jasno predpisana v zakonu o davčnem postopku, zato je malo verjetno, da se bo Mijič s to potezo uspel izogniti poplačilu svojih dolgov, "čeprav je bil to očitno namen".

Ob tem je opozaril na problematičnost prevzema podjetja z negativnim kapitalom, saj bi to lahko razumeli kot prejem darila, ki krši zakon o integriteti. Poleg kršitve integritete pa Pirnat v celotni zadevi vidi celo elemente morebitnega kaznivega dejanja.

Zadevo so zdaj komentirali tudi na Finančni upravi RS (Furs) in na Notarski zbornici Slovenije.

Prenos lastništva na poslovnem deležu družbe z omejeno odgovornostjo pomeni le spremembo lastniške strukture, ne vpliva pa na obstoj in možnosti izterjave obveznosti družbe, so v luči dogajanja glede dotičnega podjetja za STA pojasnili na Fursu. "Družba kljub spremembi lastniške strukture še naprej ostane dolžnik, njeno premoženje ostane predmet izvršbe, morebitni izvršilni postopki pa se nadaljujejo neprekinjeno in brez spremembe stranke postopka," so navedli.

Ob tem so izpostavili, da v skladu s pravili zakona o gospodarskih družbah kapitalska družba sama odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, družbeniki družbe pa za njene obveznosti praviloma ne odgovarjajo. "Izjemoma je lahko podana odgovornost družbenikov v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za spregled pravne osebnosti, pri čemer pa prenos poslovnega deleža ne razbremeni prejšnjega družbenika morebitne že nastale odgovornosti zaradi spregleda pravne osebnosti," so pojasnili.

Da prenos deleža v družbi z omejeno odgovornostjo ne spreminja položaja terjatev oz. ne posega v upniško-dolžniška razmerja, je za četrtkove Odmeve na TV Slovenija pojasnil tudi strokovnjak za področje civilnega in gospodarskega prava s ljubljanske pravne fakultete Miha Juhart. "Dolžnik vseh teh terjatev je pravna oseba in tukaj se ni nič spremenilo. Progros je še vedno dolžnik terjatev do delavcev in seveda dolžnik terjatev tudi do finančne uprave in vseh drugih upnikov," je bil jasen.

Da prenos poslovnega deleža gospodarske družbe, ki je insolventna, sam po sebi ni nezakonit, pa je za STA ocenil strokovnjak za insolvenčno pravo z ljubljanske ekonomske fakultete Jaka Cepec. Je pa prenos poslovnega deleža družbe, za katero vsi vedo, da je insolventna, in namen tega prenosa ni reševanje gospodarske družbe, ampak norčevanje iz ljudi, po njegovih besedah zelo problematična stvar.

Ker iz pogodbe o prenosu poslovnega deleža izhaja, da je Mijič, ki je bil pred dvema mesecema še direktor podjetja Progros, izrecno navedel v pogodbi, da je družba insolventna, kar pomeni, da se je tega zavedal, pa kljub temu v roku enega meseca ni sprožil stečajnega postopka, pa to po pojasnilih pravnika Cepca nakazuje tudi njegovo odškodninsko in kazensko odgovornost. To bodo lahko v postopkih dokazovali upniki, kazensko odgovornost pa tožilstvo.

Cepec je ob tem problematiziral tudi vlogo notarjev, ki "kot varuhi nekega javnega reda vedno znova dovoljujejo tovrstne prenose poslovnih deležev".

Notarji lahko sklenitev posla ali overitev prenosa podjetja odklonijo le pod določenimi pogoji, so prenos podjetja komentirali na Notarski zbornici Slovenije. Razloge in okoliščine, zaradi katerih notar ne sme sestavljati notarskih listin, določa zakon o notariatu.

Skladno z njim tako na primer ne sme sestavljati listin, iz katerih neposredno izhajajo pravice ali obveznosti zanj, za njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, za bližnje sorodstvo ter v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik kakšnega udeleženca ali njegov pooblaščenec.

Prav tako pa ne sme opravljati zadev v poslih, ki so po zakonu nedopustni ali o katerih sumi, da jih stranke sklepajo samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovale tretjo osebo.

Ne sme pa notar pri prenosu poslovnih deležev družbenikov odkloniti notarske storitve zaradi slabega finančnega stanja družbe, po veljavni sodni praksi pa je dopusten tudi prenos poslovnega deleža v družbi, ki je v stečaju, so poudarili v zbornici.

Pred sestavo notarskega zapisa mora sicer opraviti obsežne preveritve, ki jih določa zakon o gospodarskih družbah. Družbenik ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine, zoper človekovo zdravje ter zoper splošno varnost ljudi in premoženja.

Prav tako ne more lastnik postati nekdo, ki je, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek, na javno objavljenih seznamih nepredlagateljev obračunov, neplačnikov ter zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega organa, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV.

Hkrati je nastop lastništva onemogočen osebi, ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe in je na omenjenih seznamih.

Družbenik tudi ne more biti oseba, ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata RS za delo oziroma Fursa najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma zaposlovanjem na črno ali je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu d. o. o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po insolvenčnem zakonu ali ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo izrečena globa zaradi izplačila premoženja družbenikom, potrebnega za ohranjanje osnovnega kapitala.

"Če notar ugotovi obstoj omejitev za pridobitev statusa družbenika, mora odkloniti sestavo listine," so podčrtali v zbornici in dodali, da preveritve izpolnjevanja pogojev za pridobitev poslovnega deleža opravi tudi sodišče pred vpisom spremembe v register.

Če bi notar spregledal obstoj omejitev pri pridobitelju poslovnega deleža in bi vseeno sestavil notarski zapis, pa predloga za vpis spremembe družbenika tehnično - zaradi vgrajenih kontrol aplikacije - ne bi bilo mogoče vložiti, so pristavili.

Konkretneje se o manevru prenosa podjetja Progros niso želeli izreči.

Da ni bilo mogoče odkloniti sestave notarskega zapisa pogodbe o prenosu podjetja Progros s poslanca Resnice Borisa Mijiča na Roka Snežiča, saj pogoji za to niso bili izpolnjeni, in ni storil nič nemoralnega, je potrdil tudi predsednik Notarske zbornice Slovenije Bojan Podgoršek. Ob spremembi družbenika se za upnike, delavce in državo, ni spremenilo nič, poudarja.

V Sloveniji je prenos poslovnih deležev urejen v zakonu o gospodarskih družbah, in sicer zelo strogo, je v današnji izjavi za medije v Ljubljani pojasnil Podgoršek. "Tako strogih omejitev nima nobena država v Evropi," je pristavil.

Špekulacije, da gre pri Mijičevem in Snežičevem manevru za fiktiven posel, pa je pospremil z definicijo fiktivnega posla, to je, da želita stranki tretjim osebam prikriti pravo vsebino njunega razmerja oz. da nekaj skrivata. "V tem primeru pa res ne vem, kaj bi bilo fiktivno. Mislim, da je odsvojitelj želel prenesti svoj delež na novega lastnika in novi lastnik je zdaj srečen, ko je ta delež dobil," je povzel.

Na vprašanje, kako vidi ureditev oz. vlogo notarjev v njej, je odvrnil, da je prenos zadolženih podjetij pogosta praksa, katere cilj je sanacija. Kakšni so bili nameni sprememb odsvojitelja in pridobitelja pri Progrosu, ni želel komentirati, čeprav se strinja, da so bile javne izjave v zvezi s prenosom "nemoralne, neresne in neprimerne".

Po brezplačnem prenosu podjetja z Mijiča na Snežiča ga je novi lastnik preimenoval v KLUKEC, reja živali d. o. o., kot njegovo glavno dejavnost pa je registriral rejo kamel. S tem je Snežič rokavico vrgel sokoordinatorju stranke Levica Luki Mescu, kateremu dolguje plačilo približno 2500 evrov sodnih stroškov zaradi tožbe, ki jo je Snežič proti Mesecu izgubil.

Poslanec Levice ima pravnomočno izvršbo na njegovem premoženju, a ker davčni svetovalec v Sloveniji do zdaj ni imel prijavljenega premoženja, ta ni bila mogoča. "Podjetje sem prevzel z namenom, da ga čez tri, štiri dni naprej prevzame bivši minister Luka Mesec in da se dokaže v podjetniških vodah," nam je povedal Snežič.

Mijič je medtem kot lastnik Progrosa svojim delavcem ostal dolžan več 10.000 evrov, Fursu pa več kot 30.000 evrov neplačanih davkov in prispevkov.

Podjetniško delovanje Mijiča je sicer pod drobnogledom vse od njegovega nastopa funkcije poslanca Resnice, ko se je zvrstilo tudi več afer, povezanih z njim. Progros je visok davčni dolžnik; državi dolguje med 30.000 in 50.000 evrov neplačanih davkov in prispevkov.

Kot smo poročali, Mijiču 13 njegovih nekdanjih zaposlenih prek detektiva neuspešno vroča tudi poziv za plačilo več kot 41.000 evrov neizplačanih plač, regresov in drugih prejemkov. Njegov strankarski vodja Zoran Stevanović je sicer poplačal tri delavce podjetja Progros, ki so ostali brez plač.

Poslanec Resnice naj bi ob tem kršil temeljne pravice delavcev in ponarejal listine. Šlo naj bi za neplačevanje delavcem in domnevno ponarejanje podpisov delavcev pod odpovedmi, s katerimi jih je podjetje Progros odjavilo iz evidenc Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Policija je na podlagi več prijav in dveh predkazenskih postopkov podala dve kazenski ovadbi zoper fizično in pravno osebo.

Javnost je še dodatno razburkala tudi informacija, da je Mijič lagal v uradnem življenjepisu, kjer je trdil, da je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Kar pa so na fakulteti zanikali.