Glede na to, da so nekateri vodilni politiki liberalne demokracije zagotavljali ,da rajši izgubijo volitve kot, da popustijo pri izbrisnih Janez Janša pri tem vidi globlji motiv kot zgolj zagovarjanje človekovih pravic. Omenja bivše oficirje, izsiljevanje in dosjeje.
"Prepričan sem, da tisti, ki so glavni akterji te zgodbe, na primer Ribičič, Potrč, Kocjančič, Kučan in še mnogi drugi iz te generacije, na primer gospod Bavcon, rajši vidijo, da njihova politična opcija na volitvah izgubi, kot da na dan pridejo dokumenti o tem, kaj so včasih počeli proti Sloveniji, proti tistim, ki so začeli zgodbo o slovenski demokraciji in samostojnosti," pravi Janša
Posledice izbrisanih v slovenski politiki so rušilne in jih nekateri že primerjajo z enajstim septembrom. Nič ni več kot je bilo. Predsednik države Janez Drnovšek je kritiziral stranke, ki so ga podprle na volitvah, Borut Pahor je prišel v konflikt z lastno stranko in vladajočo garnituro, SLS si želi, da jo zaradi izbrisanih vržejo iz koalicije, opozicija pa zanika, da si je izbrisane vzela kot predvolilno temo. "Očitki, da je to naša predvolilna tema so izjemno smešni, ker prihajajo od tistih, ki dajejo zahteve za izredne seje," meni Janša.
Zgodba z izbrisanimi, ki je bila gorivo političnim sporom, se sicer počasi ohlaja, vendar nas po dveh referendumih čakajo še ustavna obtožba in interpelacija ter na koncu zahteva po izrednih volitvah, združenih z evropskimi. Čeprav je politični naboj že delno izčrpan, pa se bo preko referendumov in izrednih sejah, tema še vedno tu in tam kot prič feniks dvignila s političnega pogorišča, ki je ostalo po izbrisanih.
GOLOBIČ: BLIŽNJICA V IZŽIVLJANJU NAD IZBRISANIMI
O tem, kakšne posledice je zaplet z izbrisanimi pustil v največji vladni stranki, liberalni demokraciji, za katero je do sedaj veljalo, da obvladuje politične razmere, in da jo volivci volijo, ker verjamejo, da lahko vodi državo, smo se v oddaji 24 ur pogovarjali s predsednikom sveta liberalne demokracije, Gregorjem Golobičem.
Gospod Golobič, kako razlagate nekatere trende v javnomnenjskih anketah, ki kažejo padec popularnosti vaše stranke?
Nič usodnega. To se dogaja vsem vladnim strankam. Dogajalo se je v preteklosti tudi LDS-u. na drugi strani ni zaslediti krepitve neke alternativne stranke. to, kar je v nekaj odstotkih pridobila SDS, je dobila izključno na račun tega, kar je izgubila NSi in SLS. Ocenjujem, da se volivci pred volitvami vedno potegnejo nazaj, želijo si naliti čistega vina, želijo, da jim stranke položijo račune, in na volitvah se odločajo. V tem zaenkrat ne vidim nič usodnega. Mislim pa, da so ti ratingi predvsem posledica tega, da nekatere stranke, predvsem prej omenjena, poskušajo politiko v Sloveniji spremeniti v nekaj, kar se ukvarja proti drugim, ne pa za druge.
Posledica izbrisanih je popolni spor z opozicijsko demokratsko stranko, potem ukor predsednika države, Janeza Drnovška, potem spor med stranko in predsednikom ZLSD ter spor v koaliciji, kjer SLS dobesedno prosi, da jo vržete iz koalicije.
Zdi se res, da se v Sloveniji, potem ko je dosegla te velike strateške cilje, vstop v Nato in EU, in ko so pred njo pomembne naloge in izzivi, ko mora definirati novo strategijo, ko se mora soočati tudi s pomembnimi problemi, (predsednik vlade se s tem sooča, rešuje problem Tobačne, Vipapa, Iskre Semič, vendar javnost tega ne opazi, pa vendar so to nujne stvari), politika ni našla, da se je bližnjica ponudila z izživljanjem nad izbrisanimi, izživljanjem nad nasprotniki v politiki in diskreditacijo vseh po vrsti. Janez Janša je pač v tem velemojster. Ampak to so uspehi, ki so lahko samo začasni. Na takšnih rezultatih se ne da sedeti, se ne da dobiti volitev, vsaj ne v Sloveniji.
Zakaj ste tako vneto branili pravice izbrisanih in kako odgovarjate na očitke Janeza Janše, da so v ozadju izsiljevanja nekdanjih oficirjev jugoslovanske armade?
Prvič bi rekel, da Janez Janša ni od leta 1990 v opoziciji. V letih od 1990 do 1992 in v prvi polovici leta 1994 je bil obrambni minister. Pod seboj je imel tudi varnostno obveščevalno službo, ministrstvo za obrambo, vso možnost, da bi vse te oficirje ovadil, preganjal, da bi jim sodili, in danes tega problema sploh ne bi bilo. Tega ni storil. To pomeni, da so ti njegovi očitki zelo neiskreni. Po drugi strani mi nismo branili izbrisanih in se za njih zavzemali. Mi smo želeli, da se spoštuje odločitev ustavnega sodišča, predvsem pa, tisto, kar nas opozarjajo evropske institucije, na človekove pravice, pri čemer je zgodba o odškodninah izmišljena. Na drugi strani pa smo želeli, in to se mi zdi pomembno poudariti, ohraniti digniteto osamosvojitve. Slovenska osamosvojitev je bila bistveno manj sovražna, bistveno bolj evropsko dejanje kot ga danes poskuša prikazati Janez Janša po tolikih letih. In zato smo nastopili in bomo tudi v prihodnje nastopili proti temu revidiranju osamosvojitve.
