Kaj sledi v naslednjih dneh in tednih? Kaj narekuje procedura oblikovanja nove oblasti? Kako bo videti bližnja politična prihodnost?
V prihajajočem tednu se bodo po konstituiranju novega sklica državnega zbora najprej oblikovale nove poslanske skupine. Predvidoma sedem jih bo in še ena dodatna za poslanca narodnih skupnosti. Zanimivo pa bo spremljati, ali bodo ostale enako številčne, kot so na volitvah izglasovali volivci. Ali bomo nemara videli že kakšen zgoden poslanski prestop? Tudi o tem se namreč v parlamentarnem zakulisju ugiba.
Naslednji pomemben datum bo predvidoma 20. april. Takrat je prvi možni termin za sestanek predsednice države Nataše Pirc Musar s šefi poslanskih skupin, kjer bo prvič preverila, ali med parlamentarci obstaja kandidat za mandatarja, ki ima zagotovljeno večino vsaj 46 glasov. Vmes pa bomo morda že spremljali koalicijska pogajanja na desni.
Predsednica mora sicer kandidata za predsednika vlade Državnemu zboru predlagati najpozneje v 30 dneh po ustanovitveni seji Državnega zbora. To pomeni, da je skrajni rok 10. maj. Poslanci pa potem o kandidatu glasujejo najhitreje 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi kandidature. Glasovanje je tajno, kandidat pa potrebuje najmanj 46 glasov podpore.
Kaj pa, če v omenjenih rokih še ne dobimo mandatarja?
V tem primeru sledita še drugi in tretji krog. Če v prvem krogu mandatar ni izglasovan, lahko v drugem kandidata poleg predsednice republike predlagajo tudi posamezne poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Za izvolitev pa je še vedno potrebnih 46 glasov. In če ne gre niti v drugo, lahko sledi še tretji krog glasovanja. Takrat pa za izvolitev predsednika vlade zadostuje večina glasov prisotnih poslancev, ne več absolutna večina 46 glasov. Če mandatar ni izvoljen niti v tretje, predsednica republike razpusti Državni zbor in sledijo nove parlamentarne volitve. A to se v tem trenutku zdi najmanj verjeten scenarij.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.