Kdo je 64-letni tekač, ki še nikoli ni izpustil ljubljanskega maratona?

Ko je Ljubljana leta 1996 dobila lasten maraton, je bil Peter Macuh že izkušen tekač, a je zaradi pestrega večera prej na štart prišel bolj utrujen kot običajno. "Smo nekaj praznovali tam na vrhu Šmarne gore pri gospodu Ledineku, on je v eni točki privlekel pozne trgatve, tako da je bilo precej divje, ampak smo preživeli," se spominja Macuh. In to več kot preživeli, Peter je takrat postavil osebni rekord ljubljanskega maratona, saj je zanj potreboval tri ure in šest minut. "Kar je totalen paradoks iz več razlogov, ampak recimo, da sem bil takrat najmlajši, da sem največ teh dolgih tekov imel."

Dolge teke v naravi obožuje, z ženo Ireno se jih vsako leto udeležita po več deset, ljubljanski maraton pa je postal njuna stalnica. Peter je eden od štirih tekačov, ki so se doslej udeležili čisto vsakega. "In potem, ko jih vedno manj ostane, ki so bili na vseh, potem pa nekako že nočeš popustiti in potem prideš, padeš v zgodbo "last man standing". Bilo je pa že vse mogoče, tudi že zelo vroče je bilo, pa smo imeli tudi že sneg, pa tudi enkrat je recimo tako deževalo, da sploh nisem več čutil nog, bil je hladen dež," opisuje Peter.

Prav posebnih priprav nima, saj teče že skoraj 50 let. Ljubezen do športa pa je v mladosti prenesel tudi na ženo Ireno Homar Macuh, svojo življenjsko in tekaško sopotnico, ki bo v nedeljo tekla na 21 kilometrov: "Ljubljanski maraton je pa taka lepa, res očarljiva prireditev in sem srečna, da sem lahko udeležena, da sem lahko zraven. V veliko čast in veselje mi je, ker se dobro počutim v tistem teku."

"Čisto na začetku, ko začneš, je še tako, da potrebuješ neko zunanjo spodbudo, pozneje pa je to čisto notranja potreba. In na maraton greš, ker rad tečeš, ampak neodvisno od tega bi tekel," pravi Peter. 

Dvakrat tedensko zakonca Macuh obiščeta fitnes, njun trener je njun mlajši sin Matjaž Macuh, ki se na maraton letos podaja prvič: "Pomeni mi ogromno, pomeni mi en tak poseben povezovalni čas z očetom, z materjo, z bratom nenazadnje, čeprav bo on prišel v cilj najverjetneje vsaj eno uro pred nama in imel dovolj časa, da pride domov, se preobleče, se stušira, pa še kaj drugega naredi."

Peter in Matjaž bosta v nedeljo tekla skupaj, Peter je sicer prepričan, da bo mlajši sin na koncu hitrejši. "Kaj se bo pa zares zgodilo, je, da bova skupaj štartala in potem bom jaz poskušal zdržati, kolikor mi uspe, z njim in potem bom jaz njega nagnal, da gre naprej," pa meni Matjaž. 

Pa še napotek za tekače, kako preživeti jutrišnji dan. Matjaž, bodoči doktor prehrane, pravi takole: "Noge v zrak! Čim prej spat! In jesti čim več ogljikovih hidratov!"