Kdo je bil oče prvega slovenskega kombija in prikolice?

Ideja o razstavi se je pred malo več kot letom dni utrnila ljubitelju tehnične zgodovine, zetu Martina Severja Srečku Gombaču iz Izole, saj je želel, da bi Slovenci bolje poznali Severjevo inženirsko-razvojno delo. Lotil se je dela in pripravil strokovno podlago. Izhodišče je bila njegova radovednost in povezanost z družino Martina Severja. "Osebno ga nisem poznal, sem pa poročen z njegovo hčerko Janjo," je dejal.

V hiši Severjevih je našel veliko gradiva o inženirjevem delu in življenju. "Po pogovorih s člani družine, njegovimi nekdanjimi sodelavci in kolegi sem spoznal, da gre za človeka in strokovnjaka, ki bi ga morali imeti za zgled. Zato sem Tehniškemu muzeju Slovenije predlagal, da o tem pripravim razstavo. Preučevanje gradiv in postavitev razstave sta trajala več let," je pojasnil Gombač.

Zbirka se je zdaj iz Bistre preselila v Drgančevje, saj je Sever več kot dve desetletji vodil razvojne projekte v Industriji motornih vozil IMV v Novem mestu. "Normalno je, da so si v Muzeju IMV v Drgančevju želeli dobiti to razstavo v svoje prostore, saj govori tudi o pomembnem delu njihove zgodovine," je izpostavil.

Sever je že v osnovni šoli kazal interes za tehniko

Še posebej so ga pritegnili motorna vozila in letalstvo. Kot otrok je testiral letalske modele, v gimnaziji pa se je včlanil v ljubljanski Aero-klub. Imel je bogato zbirko italijanske in nemške letalske literature. "Po drugi svetovni vojni je na Ljubljanski univerzi študiral strojništvo. Postal je tudi asistent profesorja Strune na oddelku za avtomobilizem. Seveda se je potem učil še vse življenje," je pripovedoval Gombač.

Prvo službo je dobil v Tovarni avtomobilov v Mariboru, kjer je delal kot konstruktor pri osvajanju proizvodnje prvih tovornjakov in avtobusov po češki licenci. Za IMV je začel delati konec leta 1957 kot vodja razvoja. Njegov prvi projekt sta bila zasnova in projektiranje novega kombija. "To je bilo prvo serijsko proizvajano vozilo v tedanji Jugoslaviji. V naslednjih letih so ga izdelovali v več deset različnih izvedbah," je izpostavil Gombač in dodal, da je bil tudi nosilec razvoja več deset tipov počitniških prikolic ADRIA, ki so jih, kot največji evropski proizvajalec, izdelovali v več kot petsto inačicah.

Zakaj je imel tako pomembno vlogo pri počitniških prikolicah? Gombač je pojasnil, da je v izdelku prepoznal možnosti za donosno velikoserijsko proizvodnjo. Z inovativnim pristopom pri njihovem načrtovanju in izdelavi je dosegel, da so IMV-jeve prikolice z oznako ADRIA postale prepoznavne in zaželene povsod po Evropi. "To je omogočilo vzpostavitev zelo razvejane prodajne mreže in celo IMV-jeve lastne tovarne v Belgiji, pa tudi osvojitev večinskega deleža med evropskimi proizvajalci. Prikolice so bile najsodobneje opremljene in prilagojene posameznim tržnim segmentom v vsaki od držav," je razložil.

Sever je bil sicer redno zaposlen v IMV do konca sedemdesetih, vendar je po naročilu republiške vlade v osemdesetih za podjetje zopet vodil nekaj razvojnih projektov, predvsem na področju terenskih vozil za vojsko in nove serije IMV-jevih motornih vozil. "Kasneje je v okviru državne uprave vodil službo za kontrolo meril. Zbiral je gradivo o zgodovini slovenskega meroslovja ter o tem predaval, razstavljal in pisal. Doma se je ukvarjal še z vrtom in sadjem. Zasnoval in izdelal je napravo za sušenje sadja, za katero je prejel tudi nagrado Obrtne zbornice za najbolj EKO izdelek," je nanizal njegove podvige Gombač. Lotil se je tudi prvih poskusov razvoja mobilnih hiš.

Navduševali so ga tudi čolni in letala

Že od majhnega se je zanimal tako za letala kot čolne. Morda tudi zato, ker je družina bivala tik ob reki in imela že zgodaj svojo jadrnico. Med poklicno potjo se ni imel časa ukvarjati z dejavnostima. "Kasneje je inženirju Bitencu pomagal pri obnovi letala 'vrabec', ki danes visi pod stropom brniškega letališča. S kolegom inženirjem Mazovcem pa sta snovala in sanjarila o izdelavi lastnega ultra-lahkega letala. Prijateljem v bližnjem veslaškem klubu na Ljubljanici je pomagal priti do lastnega plovila za prevoz turistov tako, da je izdelal načrte za gradnjo motorne barke Julija ter izpeljal njeno uradno registracijo," je pripovedoval Gombač.

Kaj je Severjev največji dosežek?

Občudovanja vredno je, da je s svojim znanjem in inovacijami skupaj s sodelavci omogočil redno zaposlitev skoraj 6.000 ljudem, meni Gombač: "Ob tem je širil tehniško zavest, ki je pripomogla, da se z avtomobilsko proizvodnjo uspešno ukvarjajo še danes."

In kakšen je bil Sever kot človek? Gombač ga opisuje kot delovnega in prizadevnega človeka z izjemnim občutkom za soljudi, ki je zaradi inovativnosti vedno izstopal. "Med vojno je v Dachauu izgubil očeta, zato je moral že v mladosti veliko delati, da se je družina lahko preživljala. Delal je od jutra do večera, tudi na račun družine. Imel je veliko prijateljev. Neustrezna slovenska gospodarska tranzicija pa ga je zelo razočarala," je pripoved zaključil Gombač.