V noči na nedeljo smo urne kazalce pomaknili uro naprej in prešli – čeprav vremenske razmere na to še ne kažejo – na poletni čas.
Premikanje urinih kazalcev sega v konec 19. in začetek 20. stoletja. Pobudnik je bil leta 1895 Novozelandec George V. Hudson, desetletje pozneje pa je na enako idejo, ne da bi poznal Hudsonov predlog, prišel Britanec William Willett, ki je kot argument navedel prihranek energije, po drugi strani pa je kot strasten igralec golfa želel poletne večere preživeti na travi, ne da bi ga med igro zmotila tema.
Do uresničenja ideje je minilo nekaj let. Prehod na poletni čas so prvič uvedli leta 1913 v Nemčiji in njenih zaveznicah v prvi svetovni vojni, da bi prihranili pri takrat najpomembnejšem energentu, premogu.
Po koncu vojne je z izjemo Velike Britanije in peščice drugih držav svet časovne prehode poslal na smetišče zgodovine, piše Dnevnik.hr. Idejo pa so spet obudili med drugo svetovno vojno.
Po letu 1945 je v različnih državah glede prehodov med zimskim in poletnim časom veljala različna praksa. V mnogih državah so prehode ukinili zaradi protestov kmetov in učiteljev, ko je sredi 70. let prejšnjega stoletja udarila energetska kriza, pa se je svet vrnil k "varčevalni praksi". Jugoslavija je prehajanje med poletnim in zimskim časom uvedla leta 1983.
Pozneje se je sicer pojavilo vprašanje, ali spreminjanje ure res prinese prihranek. Na eno stran so namreč postavili energetski prihranek pri električni energiji in javni razsvetljavi, na drugo pa stroške prilagajanja nekaterih velikih strojev v industriji. Kljub temu so se prehodi ohranili v večini Evrope in Severne Amerike.
Drugače so se odločili Rusi, ki so pred dvema letoma po treh desetletjih kazalce še zadnjič pomaknili eno uro naprej in jih niso več vrnili. Takratni predsednik Dmitrij Medvedjev je odločitev utemeljil z argumentom, da bo to blagodejno vplivalo na državljane, rešilo naj bi jih nekaj stresa in nekaterih bolezni.
Evropa in ZDA pa torej še vedno premikajo kazalce, čeprav ZDA to počnejo nekoliko prej. Če namreč v Evropi za čas premika velja zadnji konec tedna v marcu, v ZDA to storijo nekoliko prej, saj so vplivni trgovski lobiji na podlagi analiz o prodaji uspeli iztržiti tri tedne daljši poletni čas.
KOMENTARJI (137)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.