Kdo je kriv za še eno drago in neuspešno reševanje otroške kardiologije?

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), katerega botra sta nekdanji premier Miro Cerar in prejšnja zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, očitno končuje svojo zgodbo. Novi zdravsteni minister Samo Fakin namreč ne skriva, da bi raje videl, da program otroške kardiologije ostane v kliničnem centru.

Delovanje inštituta je do tega trenutka stalo 273.000 evrov, večina tega zneska, 213.000 evrov, pa je bila namenjena za tuje zdravnike, ki so poleti sodelovali pri zdravljenju otrok. Preostalih 60.000 evrov je služilo za plače štirih domačih zdravnikov, zaposlenih le za 10 odstotkov, in plačo direktorja.

Spomladi je Cerarjeva vlada namenila NIOSB 157 tisočakov zagonskih sredstev, avgusta, ko je bilo že bolj ali manj jasno, da dogovora med UKC Ljubljana in NISOB ne bo, pa je taista vlada odobrila še dodatnih 1,7 milijona evrov. 

Robida ostro nad UKC Ljubljana

Inštitut sta prejšnji teden zapustila še ameriški kirurg Igor Gregorič in strokovnjak za varnost v zdravstvu  Andrej Robida, ki ob tem opozarjata na številne nepravilnosti. Robida je na nepravilnosti programa otroške srčne kirurgije na UKC Ljubljana opozoril v pismu, v katerem je opisal zgodbo otroka s težko srčno napako. Po rojstvu so ga prepeljali v Ljubljano, kjer so staršem rekli, da je otrok prelahek in da mora pred operacijo še pridobiti težo. A bi ga morali operirati v nekaj urah ali vsaj naslednji dan, saj je imel normalno porodno težo. "Pravijo, da niso imeli otroškega srčnega kirurga. So ga čakali iz tujine, a ga ni bilo, čeprav so imeli zapisano, da lahko pride v 24 urah," je razvidno iz pisma.

Navedbe kliničnega centra, da pri roki niso imeli kirurga, niso držale, saj je bil kirurg, prihod katerega je organiziral NIOSB, v Ljubljani, a so otroka pred njim skrili. Otrok je nato zbolel še na črevesu. Otroški kardiolog iz tujine mu je naredil luknjo s katetrom v zgornjem delu srca, čeprav ne bi bilo treba. Otrokovo zdravje se je nato poslabšalo, v opisu otrokove bolezni, ki ga je zahteval regulator, pa o črevesu ni pisalo nič.

Po zavlačevanju je otroka nato operiral kirurg, ki ga je zagotovil NIOSB. Črevo se je pozdravilo, a opravili so le začasno operacijo, ker je bil otrok preveč bolan za popolno popravo in bo na operacijsko mizo moral še enkrat. Robida je prepričan, da bi operacija v prvem ali drugem dnevu srčno napako lahko popolnoma popravila. Iz pisma je razvidno tudi, da je otrok prejemal zdravila, ki jih ne bi potreboval, če bi ga pravočasno operirali.

Robida opozarja, da na voljo niso imeli nobenega domačega strokovnjaka, pogodbeniki pa so bili nedostopni, razen čeških kirurgov pa v kliničnem centru niso želeli nikogar. Sicer pa za otroke lepo skrbijo medicinske sestre in tudi mlajši zdravniki.

'UKC Ljubljana je skrb za bolnike postavil šele za ugled ustanove'

UKC Ljubljana je po navedbah Robide skrb za bolnike postavil šele za ugled ustanove, skrb za zdravniško stroko in zaposlene. Prav tako niso upoštevali sklepov vlade, saj da "tam nimajo pojma, kaj je to njihova kakovost in varnost zdravstvene obravnave in da so oni strokovnjaki in njihov strokovni svet ve vse o medicinski stroki". Robida ob tem še opozarja, da v strokovnem svetu kliničnega centra ni nobenega otroškega kardiologa, niti otroškega srčnega kirurga.

Robida je dogajanje izpostavil tudi na odboru za zdravstvo v sredini novembra, kjer so predstavniki UKC Ljubljana zatrdili, da je program otroške srčne kirurgije varen. A kot kaže opisani primer otroka, tega niso obravnavali varno, mu škodovali in to ne zaradi človeške napake: "Temu znanost o varnosti pacientov pravi lahkomiselno obnašanje, pravna znanost pa za to uporablja mnogo bolj obremenjujoč izraz."

Poleg Gregoriča, ki je pred tednom dni odstopil z mesta predsednika sveta NIOSB, ima odstopno izjavo pripravljeno tudi v. d. direktorja inštituta Brane Dobnikar. Ključni razlog za Gregoričev odstop Dobnikar vidi v blokadi vseh možnosti, da bi udejanjili projekt inštituta.

Minister Fakin je po Dobnikarjevi oceni v zadnjih izjavah dal nedvoumno vedeti, da bo imel ljubljanski klinični center v primeru otroške kardiologije in kardiokirurgije možnost popravnega izpita.

Ljubljanski UKC: Za otroke s srčnimi boleznimi pri nas dobro poskrbljeno

UKC se je na navedbe Robide odzval in zagotovil, da je za otroke dobro poskrbljeno. "Za otroke, ki se zdravijo pri nas, je dobro poskrbljeno. Odstopi in neutemeljene navedbe ne vplivajo na delo v kliničnem centru," so se odzvali iz ljubljanskega kliničnega centra.

V SMC, iz kvote katere je bila nekdanja ministrica za zdravje Kolar Celarčeva, pa so spomnili, da je bil NIOSB ustanovljen po tem, "ko se ne stroka ne vodstva kliničnega centra in pediatrične klinike dolga leta niso mogli dogovoriti, kako bi presegli dolgotrajne težave na pediatrični kardiologiji".

V ospredju načrta o nacionalnem inštitutu je bila skrb za zdravje težko bolnih otrok. Po njihovi oceni namreč ni nobenega razloga, da bi otroke morali voziti na operacije v tujino ali da bi zaradi neurejenih razmer izgubljali življenja.

SMC hvaležen Gregoriču, ki je sprejel vabilo

Hvaležni so Gregoriču, ki je sprejel vabilo in bil pripravljen svoje znanje in ugled zastaviti za vzpostavitev strokovnega jedra za zdravljenje otroških srčnih bolezni v Sloveniji. Tak projekt pa po navedbah SMC potrebuje pogum in odločno podporo ustanovitelja, to je države, pa tudi podporo ustanov, s katerimi bi tesno sodeloval, to je prvenstveno ljubljanski klinični center.

"Žal nam je, da očitno nima več ne enega ne drugega in da na drugi strani tudi ni jasnega načrta o tem, kako povrniti otroško kardiologijo v stanje, ki si ga bolni otroci zaslužijo in bo odražalo vrhunsko znanje, ki ga slovenska medicina premore," so še zapisali v SMC.

Od ministra pričakujejo, da bo javnosti pojasnil, kako vidi prihodnost otroške srčne kirurgije. Fakin je že napovedal, da bo svojo odločitev o usodi otroške srčne kirurgije sporočil okoli 15. decembra.